DL: Mizarstvo Bojc - Nihče ni vprašal, ali je bila elektrika

21.7.2014 | 14:50

Branko Bojc danes z več kot 20 zaposlenimi uspešno nadaljuje delo, ki ga je pred pol stoletja začel oče s samo enim zaposlenim. (Foto: M. L.-S.)

Branko Bojc danes z več kot 20 zaposlenimi uspešno nadaljuje delo, ki ga je pred pol stoletja začel oče s samo enim zaposlenim. (Foto: M. L.-S.)

»Kupce je treba iskati, ko imaš dela dovolj. Ko ti gre slabo, je že prepozno,« pravi samostojni podjetnik Branko Bojc iz Dolenje vasi pri Ribnici, ki je z 20 redno zaposlenimi in dvema, ki delata kot študenta, eden največjih obrtnikov na ribniškem območju. Trenutno ima Mizarstvo Bojc dela dovolj, a Branko, kot pravi, ni pozabil, kako je leta 2012 najel kredit, da je lahko zaposlenim izplačal plače. Zato tudi zdaj, ko jim gre dobro, išče nove kupce in trge.

»Nihče ne vpraša, ali je bila elektrika ali ne, in nikogar ne briga, če si imel delavca na bolniški,« pravi Branko in dodaja, da so kupcem pomembni samo roki in  kakovost. In prav spoštovanje dogovorjenih rokov in doseganje kakovosti, ki jo kupci hočejo, so tisto, kot pravi Branko, zaradi česar njihovo družinsko podjetje — v njem sta namreč zaposlena tudi Brankova žena in brat — uspešno nadaljuje že polstoletno tradicijo.

Izdelujejo v glavnem masivno pohištvo — razne omare, mize, postelje, servirne vozičke in tudi druge izdelke, delali pa so tudi masivno pohištvo za vrtec. »Gre za serijsko proizvodnjo za tujino. Po naročilu ne delamo,« pravi. Nekaj malega delajo za ribniško Kmetijsko zadrugo, a gredo tudi ti izdelki v izvoz, zato lahko reče, da vse izvozijo. »Delamo za več ali manj določene kupce, pretežno v Avstriji pa tudi Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem, nekaj tudi v Belgiji, izboljšuje pa se tudi izvoz na Hrvaško,« pravi. Nekateri njihovi kupci so še iz časa, ko je podjetje vodil Brankov oče Janez, od katerega je Branko prevzel mizarstvo leta 2002, nekateri so novi, precej pa je tudi takšnih, za katere je včasih delal kot kooperant drugih podjetij, kot je bil kočevski Nolik, katerih kupci pa so se začeli, potem ko so ta podjetja zašla v težave ali celo propadla, obračati direktno nanj.

»Vsi naši izdelki so samo iz lesa in brez okovja. Veliko oljimo in sploh imamo pretežno bioprogram,« pravi. 80 odst. njihovih izdelkov je iz parjene bukve, drugo pa je iz javorja, oreha, hrasta, nekaj tudi iz smreke. »Čeprav imamo v Sloveniji toliko gozda, dobim le smreko na kočevski Grči, vse drugo pa je iz uvoza, v glavnem iz Avstrije,« pravi z obžalovanjem, a tudi nerazumevanjem, kako je  to mogoče, da se pri nas nikomur s tem ne splača ukvarjati. Naletel je že, da je v Avstriji kupil deske z žigom Grče, kupil pa jih je morda še ceneje, kot bi bile pri nas, če bi jih sploh lahko dobil. Tako recimo tudi rdeče bukve, po kateri je Kočevsko znano in je bila včasih dobra samo za drva, danes pa je iskana roba, na Kočevskem ne dobi.

Kupujejo samo res kakovosten in suh les, saj nimajo svoje sušilnice, so pa v zadnjih 10 letih ogromno vložili v nove in računalniško vodene stroje. Samo CNC-stroj, ki ga je nabavil pred osmimi leti tudi s pomočjo sredstev EU, je stal 180 tisoč evrov, kot ugotavlja danes, pa bi potreboval še enega in ga bo zato verjetno nabavil. Zadnjo investicijo so imeli lani, ko so na streho skladišča postavili sončno elektrarno moči 50 kWm. Od količine elektrike, ki jo proizvedejo, je 75 odst. porabijo zase, s čimer pokrijejo tretjino celotne porabe elektrike, preostalo pa prodajo.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista, 27. marca 2014

M. Leskovšek-Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava