DL: Rešuje in odrešuje samo sočutje
21.7.2014 | 11:45
Valvasorjeva knjižnica je bila v ponedeljek skoraj premajhna za vse, ki so se udeležili predstavitve Geržanove knjige. (Foto: A. Kerin)
Le kaj počne bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih? To provokativno vprašanje si je v svoji novi knjigi zastavil pater Karel Geržan. Odmevno delo, ki je med slovenskimi bralci postalo že prava uspešnica, je nastalo iz prizadetosti pri iskanju odgovorov in besed tolažbe za ljudi, ki so zboleli oziroma izgubili svoje bližnje, v začetku tega tedna pa ga je Geržan predstavil tudi v nabito polnem avditoriju Valvasorjeve knjižnice v Krškem.
Kot je pojasnil avtor, je knjiga nekakšen poskus rehabilitacije podobe Boga, ki je bila pred tisočletjem popačena za obrambo posvetnih interesov cerkve. Podoba boga, ki kaznuje človeka za vsako napako, je namreč po njegovih besedah nastala v času fevdalne Cerkve, ko je ta potrebovala Boga, ki ni evangelijsko ljubeč očka, temveč srditež, s katerim je lahko obvladovala množice. Naslovno vprašanje je tako le uvod v zanimivo in pronicljivo razmišljanje pisca, ob katerem se bralcu ponujajo številna nova vprašanja. Med drugim tudi o današnji vlogi in podobi Cerkve, ki je po mnenju patra Karla Geržana potrebna velikih sprememb.
Karel Gržan, ki je pri 18 letih vstopil v red bratov kapucinov, ker je verjel v izročilo svetega Frančiška in želel svoje življenje posvetiti razdajanju revnim in nemočnim, je avtor številnih knjig. Kot magister teologije, doktor znanosti s področja literarnih ved in amaterski arheolog se v svojih delih posveča zelo različnim tematikam. Od zgodovine in filozofije, v njegovem književnem opusu pa je mogoče najti tudi številna otroška in mladinska dela, romane in celo ljudske igre. Ves čas potuje po Sloveniji in predava o medčloveških odnosih.
»Že papež Frančišek je rekel, da mora imeti duhovnik vonj po ovcah, kot pravi pastir. Se pravi, da morajo iti duhovniki nazaj na ceste, kjer je stiska ljudi največja. Kaj nam pomaga Pedro Opeka v Afriki, če pa zahodna civilizacija nima prisotnosti redovnikov na cestah? Vsi smo raje na varnem, toplem. Mislim, da je končno dozorel čas za evolucijo, tako srca kot duha.«
Pri tem pa ustanovitelj Don Pierinove komune za odvisnike na Razborju pod Lisco stavi predvsem na sočutje. Do sočloveka in do samega sebe. »Rešuje in odrešuje nas lahko samo sočutje,« je prepričan Geržan, ki je počaščen zaradi številnih pozitivnih odzivov nad njegovim novim delom, za katerega številni, ki so ga že prebrali, pravijo, da je to knjiga, ki bo preživela in obstala.
Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista, 20. marca 2014
A. Kerin
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
DL: Prenova dol. železnice - Začelo se je,...
miha: Pa da vidmo je reku ta slep. Se pravi...
Tajski boks: Zmagovito na Madžarskem, v...
miha: Kaj je boljši šport kik boks al...
Z Urošem in Aljažem bodo vedno družina
čet, 28.3.2024
Letošnja Kmetija snemana v drugem letnem času in v drugem kraju
sre, 27.3.2024
DL: Zvonil alarm, a kraje ni bilo; lahko bi ravnali drugače
tor, 26.3.2024
DL: Zahvala ekipi
sre, 27.3.2024
Mija Cerar, mamica 13 otrok: ''Vsak dan je eden v puberteti!''
sre, 27.3.2024