DL: Če si skromen, delaven in priročen

20.7.2014 | 14:00

Marko in Jožica Papež (Foto: M. L.-S.)

Marko in Jožica Papež (Foto: M. L.-S.)

V poplavi tistih, ki trdijo, da se pri nas od kmetovanja ne da živeti, sta zakonca Papež iz Polome svetla izjema, ki zbuja upanje, da vse le ni tako črno, kot se zdi na prvi pogled. »Če si skromen, delaven in znaš tudi sam kaj popraviti, se da živeti,« pravita. Marko in Jožica Papež sta poskusila že marsikaj: več let sta imela v prepaši krave iz Gorenjske, hodila sta kosit v Ribnico, imela nekaj časa izletniško kmetijo, odkar so lani s pomočjo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, od katerega imata v najemu 71 hektarjev zemljišč (25 ha travnikov, 10 gozda, ostalo pašniki), opravili četrto agromelioracijo v zadnjih treh letih, pa so košenice toliko povečali, da imajo lahko večji stalež živine. »Ko je bil gospodar še oče, smo imeli več krav kot ovac,« pravi Marko in dodaja, da imata z Jožico, s katero sta na kmetiji, ki sta jo prevzela leta 1999, oba zaposlena, pomagata pa jima tudi sinova, danes 40 govedi, od tega 15 krav dojilj, 15 telet, ostalo pa predlanske telice ter 60 ovac. Sicer pa nehote in proti svoji volji redita tudi košute. »Tudi po 40 košut se pase vsak dan. Košute so kar med kravami,« pravita. Da košute ne bi vsega požrle, krave, ki imajo sicer ves čas izhod, hranita v hlevu, sicer pa so imeli do lani, ko prvič niso imeli škode, težave tudi z volkovi.

»Imela sva 120 ovac, a so nam volkovi čredo prepolovili. Pet let  smo imeli vsak dan masaker. V eni noči so nam poklali 19 jagenjčkov,« pravita. Po njunem prepričanju sta škodo zaradi volkov in divjadi delno omilila z odločitvijo, da sta prek celega poletja večere in noči preživela v kamp prikolici, ki sta jo postavila sredi košenice. Je pa v takšnih pogojih, tako zaradi divjadi in zveri kot dejstva, da čeprav so lani opravili agromelioracijo kar na 50 hektarjih, nimajo dovolj košenic, da bi lahko stalež živine povečali, ekološka pridelava za njih edina možna.

»Prehod ni bil težak, saj krmil nismo kupovali, pa tudi njiv nismo imeli, tako da je zemlja brez pesticidov,« pravita o ekološki reji, katere prednost je, da je živina zelo zdrava. »Brejost je 99-odstotna, veterinarja pa rabimo le za porod, če so težave,« pravita. Kar zadeva mehanizacijo, sta lani prišla na zeleno vejo. Imata vse nujno, potrebovala bi le še 10-tonski bager, saj imata pri stalnem čiščenju, da se površine ne zaraščajo, težave s kamenjem in trnjem, je pa, kot pravita, prednost, ker gospodarita na takšnem terenu, da dobita več subvencij. Sicer pa sta v dilemi še glede obeh hlevov, ki sta ju vzela v najem še od KGP, saj sta stavbi stari. Samo za odkup bi potrebovala 30 tisoč evrov, še enkrat toliko pa, da bi jih uredila. »Na kmetiji ni lahko živeti, a čeprav ni vse samo najlepše, bi lahko bilo še slabše,« pravita in dodajata, da vsi preveč samo jamrajo. »Če pravilno rokuješ s traktorji in priključki in če znaš tudi sam kaj popraviti, je večja verjetnost, da ko bo prišla košnja, ne boš imeli okvar. V takšnih primerih si rečeva, da sva zaslužila,« pravita.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista, 20. marca 2014

M. Leskovšek-Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava