DL: Želite dioksin v materinem mleku?

19.7.2014 | 14:00

Zaključke novomeških delavnic je partnerjem iz dvanajstih držav predstavil Mitja Simič. (Foto: I. Vidmar)

Zaključke novomeških delavnic je partnerjem iz dvanajstih držav predstavil Mitja Simič. (Foto: I. Vidmar)

Taranto, mesto, v katerem je zastrupljeno tudi materino mleko. (Foto: I. V.)

Taranto, mesto, v katerem je zastrupljeno tudi materino mleko. (Foto: I. V.)

V Novem mestu začenja delovati sistem civilnih opazovalcev onesnaženosti okolja, ki so vključeni v mednarodni projekt COHEIRS, prek katerega dobivajo priložnost, da neposredno vplivajo na reševanje okoljskih problemov. Stanje okolja in vpliv onesnaženja na zdravje ljudi tudi na novomeškem območju in širše na Dolenjskem ni rožnato, imamo težave s pitno vodo, prepogosto preseženimi vrednostmi PM10-delcev v zraku, probleme z ločevanjem, odlaganjem in recikliranjem odpadkov pa tudi s čiščenjem odpadnih voda in čistostjo reke Krke, a kot ugotavljajo udeleženci mednarodnih delavnic v okviru projekta COHEIRS v Apuliji v Italiji v mestu Mesagne, kjer so sodelovali partnerji iz 17 mest iz 12 držav, marsikje tudi v bol j razvitih deželah Evropske unije stvari niso urejene, kot bi morale biti.

NOVOMEŠKI OPAZOVALCI

Novo mesto je vključeno v mednarodni projekt Civilnih opazovalcev onesnaženja okolja in vpliva na zdravje, v katerem kot partnerja družno sodelujeta Društvo za razvijanje prostovoljnega dela in Društvo Novo mesto. Cilj projekta je v evropskih deželah vzpostaviti omrežje civilnih opazovalcev, tako okoljsko ozaveščenih laikov kot tudi strokovnjakov, in s tem skrajšati čas od zaznavanja okoljskih problemov do začetka institucionalnega reševanja.

Projekt COHEIRS se je začel lani marca, junija so v Bruslju pripravili usposabljanje inštruktorjev civilnih opazovalcev, s katerimi so potem v vsakem od partnerskih mest pripravili po tri delavnice, na katere so povabili tako občane kot različne institucije, društva, visoke šole in gimnazijo. Na treh novomeških delavnicah so sodelujoči opredelili ključne probleme zdravega oziroma zdravju škodljivega okolja in predlagali rešitve oziroma poti do rešitev. Kot ključne probleme so izpostavili kritično pogostnost preseženih mejnih vrednosti tako imenovanih PM10-delcev v zraku, slabo kakovost pitne vode v času obilnejših padavin, premajhno količino ločeno zbranih in recikliranih odpadkov ter težave pri odlaganju odpadkov, hrup in še vedno sorazmerno onesnaženo vodo v reki Krki. Zadnjo od treh novomeških delavnic so posvetili tudi možnosti vplivanja civilne družbe na odločevalce na področju varovanja okolja ter pri tem med drugim izpostavili tudi medije od klasičnih do socialnih omrežij, ki lahko pomembno vplivajo na okoljsko ozaveščenost občanov in politike ter tako povečajo možnost, da odločevalci ukrepajo.

ODSVETUJEJO DOJENJE

Na zaključni konferenci v Apuliji so partnerji opozorili na zelo različne probleme v različnih okoljih. Del konference je potekal tudi v industrijskem mestu Taranto, ki ga mnogi označujejo za turistom najbolj nezanimivo mesto v It aliji. Znanstveniki s tamkajšnje univerze so predstavili posledice brezobzirnega odnosa industrialcev do okolja in prebivalstva — Taranto danes postaja mrtvo mesto, številne tovarne so propadle, njihovi lastniki so v zaporu, mesto pa je tako onesnaženo, da materam odsvetujejo dojenje otrok, saj je njihovo mleko zastrupljeno z dioksinom.

Podobno je tudi v naši neposredni bližini v Trstu, ki je, kot je opozoril tržaški profesor Maurizio Fogar, eno najbolj onesnaženih italijanskih mest, najpomembnejši vir onesnaženja, ki je opazno celo na posnetkih google eartha, je tamkajšnja železarna, svoje prispeva tudi luka, onesnaženje pa se seveda ne ustavi na slovenski meji, ampak močno vpliva tudi na zdravje ljudi v vsem obmejnem območju.

Profesor Prisco Pisciteli je posegel še dlje - v zdravstveni sistem, ki je neposredno povezan s stanjem okolja, saj je zaradi onesnaženosti bistveno bolj obremenjen, marsikje pa je dostopnost njegovih uslug predvsem za nižje sloje prebivalstva zelo slaba. Predstavil je študijo primerjave različnih zdravstvenih sistemov in kot daleč najboljšega izpostavil popolnoma javni sistem, ki temelji na solidarnosti, kot najslabšega pa popolnoma privatni zdravstveni sistem, ki ga odlikuje zgolj visoka učinkovitost, ki pa je dostopna le bogatim. Morda bi bilo dobro, če bi njegovim argumentom prisluhnili tudi nek ateri naši politiki, ki se zavzemajo za še večjo privatizacijo našega zdravstvenega sistema.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista, 20. marca 2014

Igor Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava