DL: Ni razlogov, da smo na Zemlji lačni

13.7.2014 | 13:40

Dr. Dušan Plut

Čeprav je svetovna proizvodnja žita na prebivalca za četrtino večja kot v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pa je milijarda prebivalcev na zemeljski obli lačna. Zato je znani slovenski ekolog dr. Dušan Plut vprašal, ali je prehranska varnost na svetu ogrožena, in kar sam odgovoril: »Še kako!«

In kaj je potem napredek, je še zanimalo dr. Pluta, ki napredka ne vidi, tudi zato, ker se število Zemljanov vsako leto poveča za 80 milijonov, torej za 40 Slovenij. A ne le, da potrebujemo dodatne količine hrane, ki pa se – roko na srce – od sredine osemdesetih let 20. stoletja niso več povečale, ampak tudi druge naravne vire in prostor za odlaganje odpadkov. Že sedaj za 40 odst. presegamo samočistilne in tudi siceršnje zmogljivosti našega planeta in če bo šlo tako naprej, bomo leta 2050 za vse svoje razvade potrebovali že več kot dve Zemlji. Drži pa tudi, da se ob večjem številu prebivalcev in enakih obdelovalnih površinah v resnici te površine na prebivalca zmanjšujejo. Ni zanemarljiv niti podatek strokovnjakov, da bi lahko na svetu polja povečali le še za največ 10 odst.

Pa vendar je lakota na Zemlji povsem nepotrebna, saj hrane pridelamo dovolj za vseh sedem milijard Zemljanov. Zakaj torej razkorak? Ker v bogatih državah odvržejo kar tretjino hrane. Dovolj zgovoren je že primer, da v ZDA porabijo na prebivalca 1.000 kilogramov žita, v Indiji pa petkrat manj. Veliko hrane je namenjene za krmo živini. Za eno kalorijo mesa je namreč potrebnih kar sedem kalorij žita. Skoraj nedojemljivo pa je, da Kitajska najema kmetijske površine v Afriki, na najbolj lačnem kontinentu.

In kje najti rešitev? Dr. Plut jo vidi v ekološki pridelavi hrane, za katero je doslej veljalo, da je sicer bolj zdrava, a da je pridelek manjši za 20 do 30 odst. Toda ameriški inštitut je po 30-letnem proučevanju ugotovil, da so donosi pri ekološkem kmetijstvu enaki kot pri konvencionalnem, v sušnih letih pa so celo skoraj za tretjino večji. Ekološke kmetije so že brez subvencij konkurenčne konvencionalnim, ob tem pa prve porabijo 45 odst. manj energije in proizvedejo za dve petini manj emisij toplogrednih plinov.

Dr. Dušan Plut je prepričan, da bo ključni civilizacijski in geopolitični izziv v prvi polovici 21. stoletja, ali bomo imeli dovolj hrane in seveda vode. Poleg že prej omenjene rešitve vidi prehransko varnost tudi v spremembi prehranskih navad, kot je na primer manjša poraba mesa. A tudi v lokalni samooskrbi, s katero se v Sloveniji ne moremo ravno pohvaliti, saj je bila lani v povprečju le 50- do 60-odstotna. In, kot pravi dr. Dušan Plut, ni nobenega razloga, da je ne bi do leta 2030 povečali na 70 do 80 odst. Dr. Jože Osterc ob tem opozarja, da bi samo z odstotkom večjo prehransko samooskrbo lahko odprli 1.000 novih delovnih mest, pri ekološki pridelavi pa še več, kar pomeni, da bi s povečanjem ekološkega kmetijstva lahko v naslednjih 15 letih povečali zaposlenost za 20 do 30 tisoč ljudi. Da je tudi v Sloveniji prihodnost v ekološki pridelavi, pa pove tudi podatek, da sedaj kar štiri petine ekološke hrane uvozimo. Povpraševanje po njej torej je, potrebne so le še pridne roke.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista, 20. marca 2014

M. Bezek-Jakše