DL: Obnova grobne kapele rodila knjigo

29.5.2014 | 11:45

Gutmansthalova grobna kapela na radeškem pokopališču, kjer počivajo posmrtni ostanki plemiške družine Gutmansthal-Benvenuti - v grobnici so pokopani Ludvig, njegova žena Marija in sin Georg -, je bila po dobrem stoletju od postavitve obnovljena leta 2012. (Foto: J. Potrpin)

Avtorji knjige (na sliki manjka župnik Miro Bergelj) na nedavni predstavitvi v sevniški knjižnici. (Foto: A. Kerin)

Bili so inovativni, napredni, dobri gospodarji in veliki dobrotniki. Tako Gutmansthal – Benvenutije opisujejo avtorji knjige, ki je pod drobnogled vzela omenjeno plemiško družino. Njen pečat je v Posavju, v katerega so se Benvenutiji preselili sredi 19. stoletja, viden še danes, čeprav je glas o družini med domačini že precej zamrl. No, vsaj do izida knjige, ki Gutmansthal - Benvenutijem napoveduje nove čase. Tudi z blagovno znamko.

Vse se je začelo leta 2012, ko so v Radečah začeli obnavljati grobno kapelo plemiške družine Gutmansthal – Benvenuti. Ker so se o pomembni rodbini, ki je zaznamovala predvsem radeško pa tudi sevniško občino, med ljudmi ohranile le še posamezne zgodbe, je padla ideja, da bi o njej napisali knjigo. Zahtevnega dela se je lo til uredniški odbor, ki so ga sestavljali Andreja Tomažin, Milan Gorišek, Miran Prnaver in župnik Miro Bergelj. Knjiga je luč sveta ugledala lani spomladi, pretekli teden pa so jo predstavili tudi zbranim v sevniški knjižnici.

Pot do 170 strani dolgega končnega izdelka pa je bila vse prej kot enostavna. Zbranega gradiva o družini je bilo namreč zelo malo, avtorji pa so morali po nekatere podatke celo v vatikanske arhive. Knjiga tako prikazuje življenje družine Gutmansthal – Benvenuti v Radečah med letoma 1853 in 1926, dotika pa se tudi sevniške občine. Družina je imela namreč med drugim v lasti grad in dvorec Boštanj.

SADJARSTVO V PRAKSI IN KNJIGI

Gutmansthal – Benvenutiji so v Posavje prišli sredi 19. stoletja, ko je Ludvig Gutmansthal – Benvenuti, Nemec po rodu, sicer doktor prava in visok državni uradnik, leta 1853 kupil graščino Hotemež. Začel je z razvojem kmetijstva in gospodarstva na svojih več sto hektarov velikih posestvih na Hotemežu, v Radečah in v Boštanju, bil pa je tudi eden glavnih pobudnikov za ustanovitev novomeške kmetijske šole Grm.

»Iz Avstro-Ogrske je prišlo navodilo, da se posadi ogromno sadnih dreves, ker pa jih takrat tu ni bilo, je dr. Ludvig začel gojiti sadna drevesa, ki jih je prodajal in tudi podarjal tistim, ki zanja niso imeli denarja. Zanimivo je, da sta skupaj z gospodom Rišplom iz Loke pri Zidanem Mostu izdala knjigo z nasveti o sadjereji. To je bila prva tovrstna knjiga v Sloveniji, ki je govorila o tem, kako iz semena vzgojiti drevo in kako njegove sadeže pridelamo, predelamo in prodamo,« je pojasnila ena izmed avtoric knjige, Andreja Tomažin, ki med dosežki glave družine Gutmansthal – Benvenuti izpostavlja tudi molzni stroj. Tega je Ludvig leta 1863 kot prvi iz Amerike uvozil v Slovenijo in je bil za takratni čas velika posebnost. Po zaslugi Ludviga Gutmansthala – Benvenutija so v Radečah zgradili tudi železni most preko reke Save, ki pa danes ni več v uporabi.

OD VATIKANA DO NOVEGA MESTA

Ludvig je imel z ženo Marijo - ljubiteljico umetnosti, s posebnim darom za slikanje - dva sinova in hčer, najbolj znan med njimi pa je bil Nikolaj. Ta se je v zgodovino zapisal kot tesen sodelavec takratnega papeža Pija enajstega (XI), saj je bil njegov osebni komornik. Pomembna funkcija in vpliv pa nista Nikolaja prav nič prevzela. Posavci so ga namreč v spominu ohranili kot velikega dobrotnika. Ne le da je bil boter številnim tamkajšnjim otrokom, ki jim je tudi finančno pomagal, ampak ima veliko zaslug tudi za razvoj kulturnega življenja v Radečah. Po pripovedovanju odličnega poznavalca lokalne zgodovine in enega od soavtorjev knjige, Milana Goriška, je namreč Nikolaj takrat ustanovljeni radeški godbi kupil inštrumente. Svojo življenjsko pot je zaključil v konventu usmiljenih bratov v Novem mestu, graščino Novi dvor na Hotemežu pa so kupile usmiljene sestre, ki so v njem delovale vse do 2. svetovne vojne, ko je bil dvor podržavljen in se je spremenil v še danes delujoč prevzgojni dom.

GRB ZA BLAGOVNO ZNAMKO

Knjiga o dr užini Gutmansthal – Benvenuti pa je le prvi korak k oživljanju njihovega imena in zapuščine. »Odločili smo se, da bomo registrirali blagovno znamko po grbu Benvenutijev. Natisnili smo ga na lesene izdelke, ki smo jih izdelali iz dreves, ki so zakrivala to grobno kapelo, in tako so nastala stojala za pisala in leseni noži za odpiranje pisem. V knjigi pa so tudi iztočnice za nekatere nove ideje, ki so povezane s turizmom in podjetništvom,« o prihodnosti razmišlja Andreja Tomažin, ki si želi, da bi v Radečah v sodelovanju z občino v prihodnje postavili tudi kakšno muzejsko zbirko o »novo odkriti« plemiški družini.

Članek je bil objavljen v 5. številki Dolenjskega lista, 30. januarja 2014

Anja Kerin