Likovna razstava Melite Garvas: Vpeta v radost

25.5.2014 | 08:00

V začetku maja se je v ivanški knjižnici odvila otvoritev likovne razstave Melite Garvas z naslovom Vpeta v radost. Kot je obetal naslov, tako se je tudi zgodilo. Večer je bil radosten zaradi Melitine poezije, ki sta jo prebirali Neža Nježič in Liza Blažon, radosten je bil tudi zaradi svetlolase vile, miloglasne pevke Jacinte O'Hara z Irske, zaradi dveh trubadurjev: Andreja Šekoranje in Jerneja Švigelj Korevca, ki sta skrbela za radostne pogrinjke Majde Garvas. Radosten je bil zavoljo kitaristke Jane Vidovič in seveda zaradi Melitinih slik in energije, ki slavijo maj tako kot je treba ter Melite, saj brez nje ne bi bilo nič. Na prireditvi je umetnostna zgodovinarka, Simona Zorko, podala recenzijo, ki sta jo pisali še z eno umetnostno zgodovinarko – Darijo Kovačič, ta je sicer kustosinja v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje. Darija piše o okroglih sikah, Simona bolj o novih, kvadratnih. Preberite si recenziji, razstava pa je na ogled vsak dan v času odprtosti do 15. junija. Vabljeni!

Darija Kovačič: Energične slike Melite Garvas prinašajo v vrtince barve in oblike zakodirane podobe njenih notranjih dimenzij. So izpovedne, saj umetnica v svoje ustvarjanje projicira doživljanja in čutenja ter hkrati sugestivne, kajti vsrkajo nas v svoj svet, kjer lahko iščemo lastna videnja in odseve. Melita si je kot podlago za slike izbrala les, naraven in topel material, ki simbolizira živo snov, materijo primo, osnovo ustvarjalnega dejanja. Ustvarjalna energija zvrtinči akril, pesek, lepilo v taktilne galaksije, v abstraktne svetove, kjer Melita naseli stilizirane figurice, ki bivajo in rajajo med grafizmi, narisanim pastelom, ogljem ali s čopičem nanešeni barvi. Vmes se pojavljajo besede kot svete evokacije ali mantre. Spirale, v neskončnost vrteče se oblike, simbolizirajo ustvarjalno silo, večno gibanje in porajanje. V prostor širijo svojo življenjsko energijo, veselje in radost, o čemer pričajo tudi živahni barvni toni, ki jih Melita nanaša instinktivno po notranjem intimnem nareku in jih združi v toplo in živo ubrano celoto. Rožnata govori o nežnosti in mehkobi, vijolična o modrosti in uvidu, zlata posveti slike v ritualne podobe, bela govori o iskanju božanskega. Cikel slik Melite Garvas in poezija, ki se z njim tesno prepleta, sta hvalnica življenju, njegovim danostim ter vsem drobnim veseljem, ki jih prinaša in ki jih Melita zna izvabiti iz sebe, iz ljudi in vsakdanjega življenja. Tako naslov Vpeta v radost ni naključje, je credo vsega Melitinega ustvarjanja.

Simona Zorko: Melitine slike so močne in intenzivne pa kljub temu krhke in ranljive. Energetska polja zajeta v krožni obliki nas potegnejo v svoje vrtince, iz katerih pa se Melita v trenutni ustvarjalni praksi, (katere plod so tudi novonastala dela iz cikla Popotovanja) umesti v pravokotne robove okvirja. Melita nas danes preseneti tudi z novimi hladnejšimi zelenimi in modrimi barvami, ki jih kombinira nenavadno in jih oživlja s svojim ustaljenim barvnim repertoarjem. Pa vendarle navkljub ostrim robovom še vedno ohranja mehke spiralaste oblike in na njihovi podlagi tudi simbolno vračanje v domačo Višnjo Goro. Spirala, ki se postopno razvija iz krožnih vrtincev in sončnih planetov prejšnjih slik je simbol neskončnosti. O njej Slovar simbolov pravi, da gre za odprt in optimističen motiv, ki ponazarja stalnost bitja vpričo bežnosti gibanja. Spirala v vseh kulturah simbolizira potovanje in s tem zaključujem ter se navezujem na Melitina najnovejša Popotovanja v umetnosti ter ji želim še veliko različnih poti in srečnih povratkov v domačo Višnjo Goro.

In še vtis, ki nam ga je poslal gospod Peter Pal:

Na poti k sebi – tako bi lahko označili zadnji cikel razstavljenih slik Melite Garvas.

Nefiguralne podobe vzbudijo v nas množico odzivov – od bogatega barvnega vtisa do razmišljanja o viharni kvadraturi kroga.

Zapeljejo nas v neko navidezno resničnost, ki je sami ne zmoremo izraziti na tako preprost in eruptiven način , kot jo zna avtorica. V tem je presežek njene likovne govorice, saj nam ta radoživ in preprost način sporoča, da je življenje lepo samo na sebi. Slike doživljamo kot renesanso duha, ujetega v naše telo in prozo vsakdanjega hitenja sem ter tja.

V sledenje nas prepričuje avtorica Melita Garvas tudi s svojo poezijo, v kateri odločno ubesedi poleg svojih slik tudi potrebo sprejemanja sebe in drugih.

Večer ob odprtju razstave v ivanški knjižnici je bil neponovljiv poj besede, glasbe in barvitosti.

Mnogi ljudje leta hodimo na poti k sebi. Melita se na tej poti razkriva vsem nam in nas obogati s spoznanjem, da je vredno živeti na svetli strni bivanja.

Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Ivančna Gorica

Galerija