Brežiški esperantisti na Noči knjige

1.5.2014 | 08:00

Nekaj nastopajočih, med katerimi so bili tudi nekateri esperantisti, je vztrajalo do konca.

Nekaj nastopajočih, med katerimi so bili tudi nekateri esperantisti, je vztrajalo do konca.

Reneja in Anton Mihelič z esperantsko zastavo

Reneja in Anton Mihelič z esperantsko zastavo

Literarna sekcija »Beseda« pri KD »Franc Bogovič« Dobova in Ljudska univerza Krško (LUK) sta v noči s 23. na 24. april 2014 organizirala »Noč knjige«, v Kavarni Brežice. Nastopili so mnogi domači literati s predstavitvami svojih proznih in pesniških del. Organiziran je bil tudi bogat knjižni bazar. Za popestritev večera so poskrbeli odlični »Dobovski ljudski pevci«. Posebno točko večera je predstavljal nastop nekaterih članov Kluba esperantistov Posavja (KEP), ki deluje v okviru že omenjene Literarne sekcije »Beseda«.

Predstavili so pojem, pomen in simboliko esperanta v mednarodnem komuniciranju, največ pozornosti pa so namenili znanemu esperantistu Tonetu Logarju in njegovemu prevodu Prešernovega Sonetnega venca v esperanto. Omenjeno predstavitev in dvojezični bralni recital Sonetnega venca so nastopajoči člani KEP izvedli v treh delih.

V ta namen je bil pripravljen poseben scenarij.

Pri predstavitvi esperanta, njegove simbolike in pomena Logarjevega prevoda Sonetnega venca je bilo iz knjižice »Krono de l' sonetoj«, ki sta jo leta 2009 izdali Esperantsko turistično društvo Ljubljana in Združenje za esperanto Slovenije, povzeto med drugim sledeče:

Esperanto je nevtralen, mednarodni jezik. Ni last kakšne države ali etnične skupine ampak pripada vsem ljudem, ki ga želijo govoriti. Po ocenah, je takih na svetu približno dva milijona, v več kot stotih državah.

Ta zanimiv jezik ima zelo logično in preprosto zgradbo, zato ga je mogoče enostavno in hitro osvojiti. Ljudje, ki se ga začnejo učiti, kmalu spoznajo, da se lahko v esperantu skoraj tekoče pogovarjajo že po nekaj mesecih. Slovnica je preprosta, vendar je esperanto, kot kateri koli drug jezik, kljub temu dinamičen in izrazno bogat.

Pobudnik esperanta je bil dr. Lazar Ludvik Zamenhof, poljski Jud, rojen v Bjalistoku aprila, leta 1859. V Moskvi je študiral medicino in na Dunaju okulistiko. Kasneje je živel v Varšavi, kjer je decembra, leta 1917 umrl.

Prvi učbenik esperanta, v petih jezikih, je Zamenhof izdal pri svojih 28. - leta 1887 v Varšavi. Njegova ideja in namen sta bila odprava jezikovnih ovir med narodi in jezikovna pravičnost.

Tone Logar je bil rojen leta 1913 v vasi Vrbovo pri Ilirski Bistrici, umrl je leta 1994 v Ljubljani.

Ta pomemben slovenski esperantist je v svojem življenju zelo veliko naredil za esperantsko gibanje v Sloveniji in v zamejstvu. Okoli sebe in svoje družine je zbiral somišljenike in prijatelje ter z njimi snoval društva, programe in akcije. Bil je soustanovitelj ljubljanskega esperantskega krožka in Slovenskega esperantskega združenja. Po poklicu je bil grafik in izdelal je veliko esperantskih razglednic in propagandnih letakov. Tone Logar je bil tudi delegat UEA – Svetovne esperantske organizacije in dolga leta predsednik Esperantskemu društvu Ljubljana.

Esperanto je poučeval na tečajih, po radiu in časopisih in sestavljal dopisne tečaje v slikah. Deloval je na vseh področjih, ki so mu bila ljuba – izobraževanje, grafično oblikovanje in prevajanje. Med drugim je v esperanto prevedel pravljico Sneguljčica, bratov Grimm in Prešernov Sonetni venec.

To je bil izjemno zahteven projekt. Kot vemo, se vsak sonet začne z zadnjim verzom predhodnega soneta. Inicialke sonetov in vrstic magistrala tvorijo ime Prešernove ljubezni – Primičeve Julije. Logar je v prevodu ohranil neokrnjeno vsebino originala in vse oblikovne značilnosti, tudi akrostih Primicovi Jul'ji.

Logarjev prevod je dragocen tako za slovensko kot za celotno esperantsko kulturno skupnost in je izšel že dvakrat: leta 1986 pri Mohorjevi družbi v Celovcu s spremno besedo Vinka Ošlaka in ilustracijami Valentina Omana ter leta 1996, ko sta Sonetni venec z ilustracijami Toneta Rojca izdali založbi Math in Esperantsko turistično društvo Ljubljana. Za obe dosedanji izdaji velja, da sta bibliofilski dragocenosti.

Za konec pa še nekaj misli o esperantu, ki jih je zapisal Tone Logar:

»Nam esperantistom ni treba čakati, da nas kdo zasnubi ali spregleda. Sami se pojavimo kot aktivni del velike evropske in svetovne kulturne skupnosti, ne da bi izgubili narodno identiteto.

Esperanto nam to možnost daje, ni pa dovolj izkoriščen. V tem pogledu so tu še ogromne rezerve in možnosti, da se enakopravno po naših lastnih močeh pojavljamo in uveljavljamo, zato zapojmo z našim pesnikom:

Ke vivu ĉiuj gentoj                     Živé naj vsi naródi,

eksopirantaj pri la hor',             ki hrepené dočakat' dan,

ke trans la kontinentojko,          koder sonce hodi,

disput' el mondo estos for,       prepir iz svéta bo pregnan,

en libe'                                        ko rojak

ne barbar',                                  prost bo vsak,

ĉe limo estu nur najbar'!            ne vrag, le sosed bo mejak!«

Simboliko esperanta predstavljajo predvsem:

- esperantska himna »La Espero« (Upanje), ki jo je ubesedi že L.L.Zamenhov, uglasbil pa francoski skladatelj in velik navdušenec nad esperantom Félicien Meni de Menil. Za potrebe lanskega študijskega krožka »Esperantska klepetalnica« pri LUK jo je v slovenščino prevedla Reneja Mihelič.

- esperantska zastava zelene barve – barve upanja in z belim poljem v levem gornjem vogalu in zeleno peterokrako zvezdo, kar pomeni esperanto na vseh petih kontinentih sveta. Izdelala jo je Ivana Vatovec, v že omenjenem študijskem krožku esperanta, člani KEP pa jo uporabljajo na vseh prireditvah, kjer nastopajo.

Prireditev je pomenila pomemben prispevek k širjenju ideje esperanta v tem lokalnem okolju.

Tekst: Anton Mihelič
Foto: Rudi Mlinar

Galerija

Picture 015
Picture 018
Picture 044
Picture 047
Picture 059
zastava esperanta
-	znak esperanta: dva spojena »e-ja«, zelene barve, ki predstavljata »esperanto za cel svet«

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava