DL: Iskanje zaposlitve v digitalni dobi

22.4.2014 | 14:50

Priložnost za kontakt z zaposlovalcem je lahko na zaposlitvenih in kariernih sejmih (na fotografiji) ali tudi na spletu. (Foto: B. D. G.)

Iskalci zaposlitve, ki negujejo svoje povezave na družbenih omrežjih, imajo večje možnosti, da najdejo delo, po drugi strani pa digitalna identiteta posameznika postaja vse pomembnejši del kadrovanja oz. izbire kandidatov za delovno mesto. To je pokazala zadnja raziskava mednarodne skupine Adecco, podjetja za zaposlovanje, ki so jo sicer opravili v sosednji Italiji, a sklepajo, da razkriva tudi trende v drugih razvitih državah.

Raziskava je pokazala, da je gradnja spletnih mrež učinkovit način iskanja novih poslovnih priložnosti, saj imajo tisti, ki imajo bolj bogate družbene odnose, pri čemer so pomembni tudi tisti na družbenih omrežjih, več možnosti, da najdejo zaposlitev, v kateri bodo udejanjili svoje potenciale. »Spremljanje oglasov v različnih medijih je eden izmed osnovnih načinov iskanja službe, vendar ne pozabimo, da lahko ogromno koristnih informacij dobimo tudi od naših prijateljev, kolegov, znancev, skratka, ljudi v naši ´mreži´,« poudarja Ksenija Štrekelj, direktorica Iskanja in selekcije pri slovenskem Adeccu. Konkurenčna prednost posameznika je sposobnost mreženja po tradicionalnih poteh in tudi na spletu. »Imamo že izkušnje s podjetji, ki pri izbiri upoštevajo tudi število povezav na Facebooku in drugih omrežjih, kar je seveda povezano tudi s specifiko posameznega delovnega mesta. Podjetja namreč sklepajo, da so kandidati z večjo mrežo na spletu bolj družabni ter hitreje navezujejo stike in so lahko neke vrste mnenjski voditelji,« poudarja.

Čeprav so medosebni odnosi na spletu vse bolj intenzivni, pa v Adeccu ugotavljajo, da večina uporabnikov spleta ne prepoznava prednosti družbenih omrežij pri iskanju zaposlitve. Po omenjeni raziskavi le četrtina iskalcev zaposlitve meni, da družbena omrežja olajšajo iskanje. Splet vidijo kot možnost dostopa do večjega števila ponudb (44 odst.) in kot možnost, da postane njihov življenjepis vidnejši (38 odst.). Večina (94 odst.) jih zaposlitev išče prek zaposlitvenih spletnih strani, 53 odst. pa uporablja vsaj en spletni kanal. 39 odst. jih zaposlitev išče prek spletnih aplikacij, 30 odst. na Facebooku in 26 odst. na omrežju LinkedIn.

Po drugi strani raziskava kaže, da kadroviki v spletu vidijo predvsem možnost povečanja kroga kandidatov in preverjanja verodostojnosti prejetih življenjepisov. Kar 88 odst. kadrovikov pri svojem delu uporablja vsaj en spletni kanal, najpogosteje LinkedIn (42 odst.), sledita Facebook (29 odst.) in Twitter (9 odst.). Tretjina kadrovikov je sodelavca že izbralo prek družbenih omrežij, 12 odst. pa jih  priznalo, da so nekatere kandidate izločili na podlagi informacij, ki so jih našli na spletu.

Štrekljeva sporoča, da je v zadnjih letih le dobra petina slovenskih uporabnikov interneta zaposlitev iskala prek spleta, le manjši del se jih udejstvuje tudi na spletnih profesionalnih omrežjih, predvsem tisti z višjo izobrazbo. »Na poslovnem omrežju LinkedIn se je ustvarila spletna poslovna skupnost, ki je aktivna tudi v Sloveniji. Kadroviki in ´headhunterji´ lahko tako bistveno lažje vzpostavimo kontakt z nekom, zato je za nas odlično orodje,« ocenjuje. Kot pravi, lažje vzpostavijo stik z osebo, kadar naročnik točno navede osebo, ki jo želi za delovno mesto, če pa določi le, iz katere panoge naj bo, je LinkedIn eno prvih mest, kjer začnejo iskati. Dodaja še, da nekateri, ki imajo svoj profil na tem omrežju in iščejo službo, že v naziv napišejo, da iščejo nove poslovne priložnosti in tako opozorijo nase. »Zato je pomembno, kakšen je vaš profil: navedite svojo trenutno delovno mesto in pretekle izkušnje, opredelite svoja znanja in kompetence, če iščete službo, pa to navedite tudi v svojem nazivu,« je še povedala Štrekljeva.

Na podlagi izkušenj pri izbiri kadrov ter na podlagi podatkov oz. profilov, ki jih posamezniki ustvarjajo v digitalnem okolju, so v Adeccu pripravili tudi nekaj priporočil in izpostavili najpogostejše napake iskalcev zaposlitve.

Članek je bil objavljen v 5. številki Dolenjskega lista, 30. januarja 2014

B. D. G.