DL: Za Lenartovo smrt do 12 let zapora?

12.4.2014 | 13:00

Karmen se zaveda, da nikoli ne bo prebolela sinove smrti.

Lenart Krevs - fotogra ja je bila posneta teden dni pred njegovo smrtjo, na maturantskem plesu.

S kolažem Lenartovih fotogra j so Karmen in Nastjo presenetili Lenartovi prijatelji.

Za Krevsove iz Novega mesta so bili letos najbolj žalostni božično-novoletni prazniki doslej. »Če sem prva dva meseca po Lenartovi smrti še vedno upala, da bo sin odprl vrata in prišel domov, sedaj vse bolj dojemam, da ga ni. In da ga več ne bo. S hčerko ga pogrešava. A prav vsak dan ga imam pred očmi, vsak dan se vozim po cesti, kjer je izgubil življenje,« pravi Karmen Krevs, ki je zadnjega aprila lani v prometni nesreči izgubila sina, 18-letnega Lenarta.

Čeprav je spomin na tisti tragični torek, 30. aprila, še kako boleč, se Karmen in njena hči Nastja veliko pogovarjata o Lenartu. »Tistega dne je še delal v Sparu, kjer je pomagal, potem je šel malo počivat, ob 18. uri pa se je odpravil na košarko. Po treningu se je odpravil domov, še prej pa se je s prijatelji dobil na kavi, da so se dogovorili za prvomajski izlet na morje. A domov ni prišel. Preden je sedel na motor, me je še poklical, vendar sem imela takrat drug pogovor, zato se nisem mogla oglasiti. Ko sem ga poklicala nazaj, ni dvignil. Seveda, odpeljal se je s svojim skuterjem, zato ne sliši zvonjenja, sem razmišljala. Potem so sledile najhujše ure mojega življenja,« s solzami v očeh pripoveduje Karmen. Do Nastje, ki je bila takrat pri Henčkovem domu na kresovanju, so zelo hitro prišle informacije, da je blizu njenega doma umrl motorist … Takoj jo je obšla slutnja, da je morda v nesreči udeležen njen osem let mlajši brat.

POLN NAČRTOV

Lenart je imel teden dni pred nesrečo maturantski ples, prelomnico, ki pomeni slovo od otroštva in začetek novega življenja. Lenart je bil poln načrtov o svoji prihodnosti, želel je študirati biologijo, saj je imel zelo rad naravo. »Bil je čudovit človek. Sploh ni besed, s katerimi bi ga lahko opisali,« povesta njegovi prijateljici in sošolki iz osnovnošolskih klopi Tjaša in Simona, ki sta bili ob našem obisku pri Krevsovih. In nadaljujeta, da je bil prav Lenart tisti, ki je povezoval družbo. Vedno je bil pripravljen pomagati. »Če si ga potreboval, je bil vedno tam,« pripomnita in se spomnita na skupne piknike, ko je bil vedno Lenart tisti, ki je skrbel za žar. Ko se danes zberejo njegovi prijatelji pri peki, vedno kdo pripomni, da morajo sedaj početi nekaj, česar jih Lenart ni naučil. »Obiski njegovih prijateljev in sošolcev mi ogromno pomenijo. Iz njihovih zgodbic dobim nazaj majčkeno sina,« pravi Karmen, ki je bila tudi zato, ker je samohranilka, še toliko bolj navezana na svoja otroka.

»Nekaj dni pred nesrečo sem se mu pritoževala, da ga ni dosti doma. Pa je rekel, da ga morda res ni, a da ko ga bom zares potrebovala, bo ob meni. Sedaj ne vem, ali je tu ali ga ni,« se zamisli njegova mama, ki se ne more znebiti občutka, da ne živi zares: »Včasih v srcu čutim, kot da me je le pol, kot da sem na pol mrtva in da le nemo opazujem druge …« A na srečo ji ob strani stoji hčerka. »Ko ima ena slab dan, ima druga toliko bolj močnega, da se dvigujeva in bodriva druga drugo. Obe imava vzpone in padce,« pravi Nastja.

Bolečina je toliko hujša zaradi dejstva, da sta ob Lenarta zaradi pijanega voznika, ki po nesreči ni pokazal prav nobenega sočutja ali občutka krivde, obnašal se je celo arogantno, čeprav so ugotovitve policije jasne. Zlatko Zagorc iz Novega mesta je z BMW-jem X6 peljal po Ljubljanski cesti od Karteljevega proti Veliki Bučni vasi in skozi slabo pregledni ovinek vozil povsem po levem voznem pasu, prav takrat pa mu je nasproti s skuterjem pripeljal Lenart Krevs. Trk je bil silovit, Lenarta je odbilo več kot 30 metrov dalec, poškodbe pa so bile tako hude, da je umrl takoj. Pa še to: ne le, da je Zagorc napihal 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, bil je tudi pod vplivom kokaina!

UBIJA TUDI ČAKANJE NA SOJENJE

»Kmalu po tej nesreči se je zgodila podobna nesreča v Ljubljani, ko je pijani voznik pod vplivom drog zbil dve dekleti. Če bi sodni sistem funkcioniral, se nesreča v glavnem mestu morda niti ne bi zgodila. A voznik Dean Stanko je že na prestajanju 8-letne zaporne kazni, Lenartova nesreča pa niti še ni prišla na sodišče,« pravi Karmen. Prav čakanje na sojenje obe še dodatno obremenjuje: »Kar ne razumem, kako se lahko sodni postopki tako vlečejo. Že zdavnaj je namreč vse jasno in znano. A takšna vprašanja ne tarejo le nas, pač pa verjetno vsakega, ki je na našem mestu. Tak voznik je namreč nevaren za okolico in lahko bi tudi pri nas postopali tako kot na primer v Ameriki, kjer takšnega voznika pridržijo do sojenja.« In Karmen pove, da se je z Zlatkom srečala dva dni po nesreči na policiji: »Sicer je rekel, da mu je žal, a lagal je, da je Lenart pripeljal narobe. Očitno so mu pomembni le lastni interesi, ne moreš pa človeka prepričati, da se čuti krivega.«

Ko je v preteklosti ob podobnih nesrečah Karmen razmišljala, kako bi sama preživela izgubo otroka, si je mislila, da tega ne bi mogla preživeti: »Sedaj moram to živeti sama. Ni je hujše bolečine, kot če izgubiš otroka. Ko se ti zgodi nekaj takšnega, imaš občutek, da si sam, da si opeharjen, ogoljufan. Da se ti je zgodila krivica in da si čuden, ker ne znaš opredeliti svojih občutij. Ko pa srečaš ljudi, ki se jim je zgodilo isto, vidiš, da v nesreči nisi sam,« pravi Karmen, ki se je kmalu po nesreči pridružila zavodu Varna pot. Mnogi, ki jo poznajo, pravijo, da tragedijo dobro prenaša: »Pokonci me drži vera, da se bova z Lenartom nekoč srečala.« In doda, da sama nima pravice nikomur soditi, tudi tistemu, ki ji je vzel sina, sodbo bo prepustila drugim.

HOTEL IZLOČITI DOKAZE

Kot so nam pojasnili na okrožnem tožilstvu v Novem mestu, so točno en mesec po nesreči vložili zahtevo za preiskavo na Okrožno sodišče v Novem mestu zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 324. členu Kazenskega zakonika, po katerem je zagrožena zaporna kazen od enega do 12 let zapora. »Preiskovalnemu sodniku smo 30. maja po 137. členu Zakona o kazenskem postopku predlagali, da vozniku sodišče odvzame vozniško dovoljenje za čas, dokler traja postopek. Sodišče je sledilo predlogu tožilstva in je tudi zavrnilo obdolženčev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja,« so pojasnili v uradu vodje tožilstva in dodali, da je zoper Zagorca preiskovalni sodnik na podlagi zahteve za preiskavo Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu uvedel preiskavo 20. junija.

A zadeva je romala še na višje sodišče, saj se je obdolženčev zagovornik pritožil, ker je sodišče zavrnilo njegov predlog za izločitev nedovoljenih dokazov. Tik pred božičnimi prazniki pa je Višje sodišče odločilo in zavrnilo predlog za izločitev dokazov, kar pomeni, da se bo sodno kolesje zavrtelo naprej in le upamo lahko, da bodo na sodišču glede na veliko odmevnost nesreče zadevo obravnavali prednostno.

»Predlog za izločitev dokazov sem vložil, ker se odredba policistov ni nanašala na celotno toksikološko preiskavo, zato so po našem mnenju dokazi nezakoniti,« je povedal odvetnik osumljenega Zagorca Dejan Rituper, ki je zavrnil govorice, ki se pojavljajo v javnosti, da Zagorc kljub odvzemu vozniške vozi avto: »Zagorc nima izpita in sam ne vozi avtomobila, saj se zaveda, da ne sme voziti. Mu je pa zaradi nesreče težko. Ponoči mu zvoni telefon in je žrtev groženj, zato tudi sam komaj čaka, da se sojenje začne in zaključi, tudi če gre na prestajanje zaporne kazni.« In kaj pravi na govorice v javnosti, ki naj bi jih sam širil, da ni on povzročil nesreče? »Ta trditev je vzeta iz konteksta. Zagorc pravi, da nesreče ni mogel prepreciti, ne beži pa pred odgovornostjo in je pripravljen prevzeti krivdo,« je povedal odvetnik Rituper, Zagorca pa zaradi dopustov nismo mogli dobiti.

Ko bo zadeva dobila sodni epilog, bo za Krevsove vsaj nekoliko lažje, čeprav jim Lenarta ne more nihče vrniti. »Ne čutim sovraštva do voznika. Tega si pravzaprav niti ne dopustim. Želim le, da bi bil primerno kaznovan. Naj plača za to, kar je naredil!« pravi Karmen. Bi ji pa veliko pomenilo, če bi voznik pristopil k njej in se opravičil, seveda če bi bilo opravičilo iskreno.

Članek je bil objavljen v 1. številki Dolenjskega lista, 2. januarja 2014

(P. S.: Prav te dni pa smo poročali, da se bo sodni postopek zoper Zlatka Zagorca vendarle začel prihodnji teden.)

Tanja Jakše Gazvoda