DL: Francka Murn, izdelovalka papirnatih rož

11.4.2014 | 14:30

Francka Murn rože iz krep papirja izdeluje že deset let. (Foto: J. A.)

Sredi zime je pogled ne nežne pomladanske cvetove prav optimističen. (Foto: J. A.)

Če vam je všeč travniško cvetje, potem v tem letnem času verjetno pogrešate zeleno preprogo s tisočerimi pisanimi cvetovi. To velja tudi za avtorico članka, ki so jo rože iz krep papirja, ki jih izdeluje Francka Murn z Dvora, popolnoma očarale. Njene umetnine so še z razdalje enega metra videti kot naravne. Pred kratkim je sodelovala na drugi vseslovenski razstavi rož iz krep papirja na Vranskem, kjer je bila edina iz regije in med 50 sodelujočimi celo edina, ki je prinesla travniške rože.

»Tam sem bila že pred letom in pol, povabila me je or ganizatorka Martina Felicijan,« je pojasnila in omenila, da bogat šopek izdeluje kar okoli tri mesece, z enim cvetom se zamudi vsaj eno uro, z zahtevnejšimi tudi štirikrat več. Vsakemu cvetu se posveča toliko časa, dokler ni točno takšen kot v naravi, vsak list je na sv ojem mestu. Nad travniškimi rožami je tako navdušena, da je o njih napisala celo pesem.

S tem hobijem se ukvarja okoli deset let, začela je kot samouk, kajti v bližini ni bilo nikogar, ki bi ji pokazal, kako naj se loti dela. Začela je z vr tnicami in makom, potem pa se je usmerila v cvetice poletnega travnika, ki jih je zaradi zgodnje košnje že kar težko najti. V njenih vazah vidimo ivanjščice, glavince, kadulje, grintovce, zlatice, zvončnice, dimek … Na posebni mizici ima tudi pomladanske, kot so teloh, mačice, trobentice, šmarnice, celo marjetice je naredila. Ko se prvič loti cveta, ima pred seboj naravno rožo, pomaga si tudi s knjigami. Svoje znanje rada prenaša na druge, že večkrat so jo povabili na delavnice v dr uštva ali šole, sodelovala je tudi na razstavah v domači občini, še posebej jo je spodbujala prejšnja predsednica domačega društva kmečkih žena Slavka Legan.

»Zanimanja za moje izdelke je kar veliko, lansko poletje sem naredila celo poročni šopek travniških rož,« pove. Cvetje iz papirja ima pri nas dolgo tradicijo, posebej iskano je bilo v časih, ko še ni bilo mogoče dobiti svežega v vseh letnih časih, zato je njeno delo pomembno na področju ohranjanja kulturne dediščine.

Članek je bil objavljen v 1. številki Dolenjskega lista, 2. januarja 2014

J. A.