DL: Sežigi na vrtu da, a omejitve

7.4.2014 | 14:50

Da se le ogenj ne bi razširil ... (foto: arhiv)

Simon Štukelj (Foto: L. M.)

Novo leto z novimi predpisi prinaša nekaj sprememb glede zbiranja in odstranjevanja komunalnih odpadkov. Zato smo rokavico iz našega uredništva vrgli Komunali Novo mesto in poiskali pojasnila na nekaj najbolj perečih vprašanj. Odgovarjal je Simon Štukelj, vodja sektorja Splošna komunala v Komunali Novo mesto.

Naše ljudi, ki so v glavnem s podeželja oziroma jih ima večina vsaj vrtičke, skrbi, ali je doma res prepovedano kurjenje bioloških odpadkov, kot so npr. krompirjevka, fižolovka, slama ali pa veje z drevesa, ki so ga obrezali. Bo vse to nadzirala medobčinska inšpekcijska služba in kaznovala?

»Izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb je predpisano z različnimi državnimi uredbami in zakoni, tako to velja tudi za omejitev kurjenja odpadkov rastlinskega izvora. Ne gre za omejitev, ki bi si jo lahko izmislila lokalna politika. To omejitev določa že uredba o varstvu pred požarom. Prepoved kurjenja velja za urbano okolje, dovoljuje pa sežig slame in drugih nenevarnih materialov rastlinskega izvora, ki nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu v naravnem okolju. Torej je odveč bojazen, da tisti občani, ki se ukvarjajo s katero od teh dejavnosti, ne bodo smeli skuriti fižolovke ali obreznin sadnega drevja. Lahko, vendar ne v strnjenih naseljih.

In še nekaj velja pri tem omeniti iz povsem pragmatičnega vidika, iz katerega sem prepričan, da izhajajo tudi občinski inšpektorji. Ni problem, če sosed zakuri pušeljček dračja, ki bi ga lahko celo stlačil v vrtni kamin in ne storil nič narobe! Problem nastaja takrat, ko se na takšno kurišče stlačij še stare cunje, pa vrsto plastificirane embalaže in še kaj podobnega. Potem pa to ne gre več za kurjenje odpadkov iz kmetijstva, ampak tipičnih komunalnih odpadkov. »

Spremembe se obetajo tudi glede zbiranja kosovnih odpadkov, ki bo po novem po naročilu. Pravite, da ima na terenu že dobre izkušnje. Menite, da vas bodo ljudje res klicali in ne bodo teh stvari kar vozili na črna odlagališča?

»Tudi glede spremembe načina zbiranja kosovnih odpadkov ni bilo proste izbire - vsa ta določila so prenesena iz nadrejene uredbe. Ne razumem, zakaj naj bi občani ob tem spremenjenem modelu odvoza kosovnih odpadkov na poziv raje izbrali odvoz na črna odlagališča. Ali ni enostavneje poslati dopisnico ali katero koli drugo sporočilo, kot pa naložiti odpadke v svoje vozilo in jih odpeljati na črno odlagališče? In še takoj vprašanje - čemu razmišljati o črnih odlagališčih, če pa je te odpadke lahko brezplačno oddati v zbirnih centrih? Gre za čisto osnovni nivo okoljske ozaveščenosti in odgovornosti. Tu zagotovo ne bo nobenih odpustkov in toleranc s strani inšpektorjev.«

Nova obveznost se obeta organizatorjem javnih prireditev pri odvozu odpadkov. Ti bodo morali menda teden dni pred dogodkom stopiti v stik z vami in naročiti ustrezne zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov ter nato odvoz seveda plačati. Nekateri menijo, da bo to finančno zelo obremenilo društva, ki bodo zato raje »mirovala«.

»Pri odvozu odpadkov z javnih prireditev ne razumem vznemirjenja, saj je ta obveznost zapisana že v starem odloku. Sprememba je le, da je možno te odpadke odstraniti ob prvem rednem odvozu iz tega naselja in ne več šest ur po prireditvi, kot je bilo zapisano do sedaj, ob pogoju, da je te odpadke možno hraniti tako, da ne predstavljajo motnje in ovire v prostoru (npr. na mestnih trgih). Zagotovo ne bo ta ukrep ogrozil nobenega društvenega delovanja »

Koliko stane tak odvoz odpadkov?

»Na povprečni gasilski veselici nastane približno kubični meter odpadne embalaže, kar bi po povprečni ceni rednega odvoza pomenilo 10,43 evrov. Mimogrede - do sedaj tega minimalnega stroška nismo zaračunali še nobenemu društvu, kaj pa bi ta strošek pomenil ob računih zvenečih imen ansamblov, pa ozvočevalcev, postavljavcev šotorov, varnostnikov …, pa bo znal presoditi vsak sam.»

Članek je bil objavljen v 2. številki Dolenjskega lista, 9. januarja 2014

L. Markelj