DL: Nacetovo glasbeno pot zaznamovala mama

13.2.2014 | 14:45

Nace Junkar

»Če bi mi kdo pred 40 leti rekel, da me bodo leta 2013 ljudje še želeli toliko in tako pogosto slišati na nastopih ter da bo glas še tak, kot se spodobi, bi se mu morda celo smejal,« se nasmehne Nace Junkar, pevec, ki letos zaznamuje 40 let glasbene kariere. Njegove korenine so na Dolenjskem, oče je bil iz Drče pri Šentjerneju, mama s Sel, Junkarjev rod pa sicer izhaja z Ržišč nad Kostanjevico.

»Tudi kasneje sem vse vikende in počitnice preživel na Selih ali v Drči, kjer sem imel stare starše, strice, tete, bratrance, sestrične, zdaj pa imam nad Kostanjevico na Krki že 18 let vikend. Počutim se Kostanjevičana, pa tudi Šentjernejčana, saj je moj dolenjski dom pravzaprav na meji obeh občin,« razlaga Nace, ki rad pove, da je njegova mama odločilno zaznamovala njegovo pevsko kariero. Od majhnih nog sta pela, tudi cerkvene pesmi, saj je bila prvakinja šentjernejskega cerkvenega zbora, na kar je bila vse življenje zelo ponosna. Rad je pel tudi oče, Nace pa se spominja obiskov pri sorodnikih, posebno pri zidanicah se je vedno pelo.

Že ko je imel le to in pol, je imel prvo ´uspešnico´ pesmico Tinka tonka pod goro, v osnovni šoli je pel v zboru, igral v dramskem krožku. »Velika sreča je bila, da s ta me starša vpisala v nižjo glasbeno šolo. Mama in jaz sva želela, da igram klavir, oče pa je kot zagrizen Dolenjec vztrajal, da sem se učil harmoniko, a vsaka stvar je za nekaj dobra,« se spominja Nace, ki se je, ko je šel v 1. gimnazijo, začel učiti solopetje pr i svetovni operni primadoni Kseniji Vidali Žebre.

Nastopov je bilo še več, med drugim je pel tudi predsedniku Titu, petje za protokol pa ga spremlja še danes, le tos je na primer pel tudi našemu predsedniku Borutu Pahorju. Leto, ko je sodeloval v Šentjakobskem gledališču, kjer je pel in igral v predstavi Frontno gledališče, šteje za začetek kariere, takrat je začela svojo kariero Desa Muck, v predstavi pa je nastopila tudi igralka Draga Potočnjak. V letu mature se je udeležil tekmovanja v ljubljanski Operi in mednarodnega tekmovanja pevcev v Trevisu, kjer je opozoril nase, lahko pa bi se tudi takoj zaposlil kot pevec, a ker je bil to za tiste čase dokaj nenavaden poklic, se je vpisal na pedagoško akademijo ter postal slovenist in knjižničar.

Med študijem so ga poklicali v ljubljansko operno hišo in leta 1979 so ga tudi redno zaposlili. Vmes je študiral in odslužil vojaščino v Ajdovščini, kjer je spoznal Ota Pestnerja. »Tam sem imel prvič možnost nastopati z zabavnim ansamblom in po vzoru Ota Pestnerja sem pel ogromno popevk, kar je bilo težko, saj sem bil operni pevec. Oto mi je že tam napisal prvo pesem Naj bo ta ples le za naju, po prihodu domov pa še pesem Ti si moja melodija in izšla je prva mala vinilna plošča. Z zadnjo pesmijo sem dobil tudi prvo nagrado kot zabavni pevec na predhodnici Pop delavnice na festivalu Prisluhnite – izberite, ki ga je vodil Vinko Šimek, finale je bil v dvorani Marof v Novem mestu,« pravi Nace.

Njegova glasbena pot je šla potem strmo navzgor. Ob tem imata posebno mesto pesmi Čuvaj to ljubezen, ki jo je zapel v duetu z Meto Močnik, in pesem Mama Bertija Tatjane Rodošek. »Prav pesem Mama je odprla moj zabavnoglasbeni svet in nastale so pesmi, ki so bile stalnica v radijskih oddajah, kjer so izpolnjevali želje poslušalcev doma in v tujini. Najpomembnejše je, da te občinstvo sprejme! Za to moraš imeti nekaj, kar ljudje začutijo, na odru pa neko karizmo,« razmišlja Nace, ki se je o nastopanju veliko naučil od Marjane Deržaj, s katero je v začetku kariere veliko prepeval, pa tudi od Ota Pestnerja, Majde Sepe, Elde Viler, Bojana Adamiča, Boruta Lesjaka, Mojmirja Sepeta, največ spoštovanja pa je imel do Jožeta Privška.

Nace je kariero gradil na dveh poteh hkrati, na operni in zabavnoglasbeni, in to mu je odlično uspevalo, prizna pa, da z ogromno truda in dela, kar je bilo poplačano s številnimi uspešnimi nastopi. »Pred dnevi sem pel na eni od številnih dobrodelnih prireditev, ki se jih z v eseljem udeležujem, in to je bil že moj 3896. nastop, od tega je približno 2500 opernih,« pove ponosno. Izredni so bili tudi njegovi dueti, najprej z Otom Pestnerjem. S pesmijo Slovenija, najlepša si dežela sta zmagala na Popevki Vesele jeseni 1986, tri desetletja poje s prijateljico Heleno Blagne, s katero je začel skupno pot na Melodijah morja in sonca 1989 z večno pesmijo avtorja Ota Pestnerja Vrniva se na najino obalo. »To je bil hit vseh hitov, še danes sva deležna ovacij, če jo zapojeva. S Heleno še vedno sodelujeva in morda bova pripravila tudi nov duet,« je obljubil Nace, ki je zmagal še na dveh festivalih, na Melodijah morja in sonca 1990 s Slovenskim mornarjem in na Narečni popevki 1989 s pesmijo Mam´na l´bez'n, zdaj pa se festivalov udeležuje le kot gost ali žirant.

Nace Junkar je tesno povezan tudi z mlajšo generacijo pevcev, saj je odličen pedagog, ki je znan tudi po tem, da je že marsikoga reševal pred operacijo ali po operaciji glasilk in pri odpravljanju hripavosti, svojim učencem pa da priložnost, da se predstavijo na njegovih nastopih.

O njegovem življenju nastaja dokumentarni film, pred kratkim pa je RTV Slovenija, ki pripravlja oddajo o pesmih, posvečenih mamam, pri njem in v Novem Lurdu snemala kratek prispevek o njegovi mami. A Nace Junkar je poleg okroglega jubileja prestopil še en pomemben prag v življenju – upokojil se je, čeprav bo še vedno občasno nastopal v operni hiši, zdaj pa ima več časa tudi za vse druge koncerte in nastope. In tudi sam sebe je malo razvajal: ker ima že od nekdaj rad motorje, si je za rojstni dan kupil skuter.

Članek je bil objavljen v 43. številki Dolenjskega lista, 24. oktobra 2013

Tanja Jakše Gazvoda