DL: Družbeno koristno delo - Najraje bi jih videli z lopato v roki

6.12.2013 | 14:00

Težko je za vse najti primerno delo, tudi zato, ker posamezne organizacije za opravljanje družbenokoristnega dela ne morejo vzeti več oseb hkrati, dejavnost ne sme biti pridobitna, število tistih, ki naj bi opravljali družbenokoristno delo, pa iz leta v leto narašča. Ni čudno, da se število nerešenih zadev povečuje, mnoge tudi zastarajo.

Jerca Matoš, koordinatorka za izvajanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist na CSD Novo mesto za regijo, ki združuje tudi centre za socialno delo Trebnje, Črnomelj in Metlika, opozarja, da kljub številnim organizacijam, ki naj bi zagotavljale delo v splošno korist, v praksi ljudi, ki bi opravljali družbenokoristno delo, ne sprejemajo, tudi zato ne, ker postavljajo pogoje, katere ljudi bi vzeli. Skoraj vsi se branijo Romov, izjeme so župnije.

Alojz Simončič opozarja, da je delo za tiste, ki opravljajo družbenokoristno delo, težko dobiti, tudi zato, ker ne smejo opravljati pridobitne dejavnosti.

Ko so bili CGP-jevci, lastnik Dari Južna, predsednik uprave CGP Marjan Pezdirc in nekdanji član uprave Martin Štubljar, obsojeni na zaporne kazni, ki jih bodo odslužili z opravljanjem družbenokoristnega dela, so se začela ugibanja, katero delo bodo ti opravljali. Seveda bi si marsikdo želel, da bi morali tudi takšni ljudje prijeti za lopato ali metlo in delati vsem na očeh, da bi lahko nanje kazali s prstom. A zadeva le ni tako enostavna, kot je videti, pa ne le pri omenjeni trojici, pač pa pri vseh, ki jim delo s sklepom naloži sodišče kot nadomestitev plačila globe, uklonilnega zapora ali zaporne kazni.

»Izvajanje družbenokoristnega dela za prekrške se je začelo že v letu 2005, v tem letu smo prejeli le 7 zadev, potem pa se je število začelo povečevati. Že leta 2007 smo prejeli 90 novih zadev, lani pa na nivoju regije, torej na območjih centrov za socialno delo Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje, skupaj skoraj 500 zadev,« je dejal Alojz Simončič, direktor Centra za socialno delo Novo mesto, in opozoril, da je delo za vse, ki jim je odrejeno družbenokoristno delo, težko dobiti.

ROMOV PA NE

»Najlažje je dobiti delo za prometne prekrškarje, saj te delodajalci lažje razumejo, mnogi pa ne želijo sprejeti določenih skupin: Romov, alkoholikov, duševnih bolnikov. Razumljivo je, da si vsi želimo dobiti zanesljivega delavca, zdravega in delavnega, z veliko mero samoiniciativnosti. A takšne osebe so redke in po večini že zaposlene, zato jim družbenokoristnega dela ne dodelijo. V naboru oseb, ki čakajo na opravljanje družbenokoristnega dela, imamo predvsem Rome in nezaposlene, ki za seboj nimajo veliko delovnih izkušenj,« opozarja Jerca Matoš, koordinatorka za izvajanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist na CSD Novo mesto. Na Dolenjskem in v Beli krajini imajo v mreži izvajalskih organizacij kar 94 organizacij, a v praksi pogosto niso na voljo, saj lahko izbirajo, koga bodo vzele in koga ne.

Če bi želeli centri za socialno delo zagotavljati čimprejšnje opravljanje družbenokoristnega dela, bi potrebovali organizacije, ki bi vzele hkrati večjo skupino ljudi, tudi Rome. Za skupino bi skrbel en mentor, ki bi jim nalagal delo, jih usmerjal. »Opravljati bi morali lažja fizična dela, kot so pobiranje smeti, pometanje, košnja trave. Za takšno obliko dela bi bila primerna komunalna podjetja, ki že imajo prakso na tem področju, vendar se z njimi nismo uspeli dogovoriti za sodelovanje, po navadi pa so župnije ene redkih organizacij, ki so pripravljene sprejeti Rome in jih tudi sprejmejo, vendar dela zunaj ni toliko, da bi lahko delalo več ljudi hkrati, poleg tega pa takšne osebe potrebujejo mentorja, ki jih nadzira in spodbuja,« opozarja Matoševa in dodaja, da koordinatorji vztrajno pišejo občinam in ministrstvom, jih pozivajo in opozarjajo, vendar vsem storilcem prekrškov vseeno ne morejo zagotoviti ustrezne organizacije, o čemer obveščajo tudi sodišče.

PRIMERI ZASTARAJO

In kaj se zgodi s primeri, ko dela kršitelju ne morejo zagotoviti? Primeri stojijo, dokler ne zastarajo, tak epilog zdaj dobivajo zadeve iz leta 2009. »Na centru tudi vzamemo ´hujše´ primere, damo jim kositi travo, pometati, pobirajo smeti, a to so dela za dvakrat na teden, po nekaj ur. Kdor mora opraviti 200 do 400 ur, lahko tu dela mesece in mesece,« opozarja Simončič in dodaja, da Rome radi vzamejo v nekaterih župniščih, vendar tudi tam le po enega, številne organizacije pa postavijo pogoj: vzamejo vsakega, le Roma ne. Sicer pa je veliko organizacij tudi prostih in le čakajo, da bo prišel zanesljiv in urejen človek, to so predvsem varstveno-delovni center, dom starejših občanov, kulturni center Janeza Trdine, RIC, Šent, društvo za razvijanje prostovoljnega dela, zadnji radi vzamejo Rominje.

Sodišča družbenokoristno delo izrekajo tudi za nekatera kazniva dejanja, pri katerih kazen ni višja od dveh let, tudi na našem območju je bilo že nekaj takšnih nadomestnih kazni, predvsem za preprodajo mamil in goljufi je. In kazni? Glede na to, da dan zapora pomeni dve uri dela, pomeni, da bo moral za kazen enega leta zapora obsojeni oddelati 730 ur, kar pa v praksi spet pomeni velik problem, saj bo takšna oseba organizacijo, ki izvaja družbenokoristno delo, ´zasedla´ za precej dolgo dobo, za mesece, če ne celo leta. Tisti, ki je namreč zaposlen, bo družbenokoristno delo opravljal po službi in počasi zbiral ure. Lažje je pri osebah, ki so storile prekršek in niso zaposlene.

Z vsako osebo, ki bo opravljala družbenokoristno delo, na centru za socialno delo najprej opravijo razgovor, vidijo, katera znanja ima posameznik, pogledajo njegov delovnik, saj večina organizacij delavce potrebuje dopoldne. Pri tem pa se pojavi še ena težava, vsi ti postopki od same kršitve do obravnave na sodišču trajajo predolgo. »Mnogokrat ljudje že pozabijo, kaj so storili narobe, sploh tisti, ki imajo več prekrškov in kazni. Če bi hoteli, da ima takšna kazen prevzgojni namen in učinek, bi morali biti postopki hitri. Če je  torej nekdo prejšnji teden vozil prehitro, bi moral danes dobiti sodbo, naslednji teden pa že delati. Podobno je pri odvisnikih, ko dobijo kazen za določen prekršek, potem ko so že ozdravljeni. Le s hitrim postopkom bi bila kazen učinkovita, sicer pa čas določene stvari povozi,« opozarja Jerca Matoš.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista, 8. avgusta 2013

Tanja Jakše Gazvoda