Test konj v Selcah pri Dobrniču

8.10.2013 | 13:00

Združenje rejcev konj Slovenske hladnokrvne pasme je minulo soboto na posestvu in v odlični organizaciji Domačije Gorc iz Selc pri Dobrniču pripravilo Test delovne sposobnosti za hladnokrvne konje. Na test, ki je pomemben tudi zaradi nadaljnje vzreje teh konj, je bilo prijavljenih devet živali, od tega dva žrebca. Test so vsi prijavljeni konji opravili s pozitivno oceno. Med testom je bilo treba prikazati dresurno nalogo vožnje v enovpregi ter vleko hloda. Najbolje od vseh kobil je nalogo opravila Vanessa, ki je prejela 9,0 točk, kar je zelo visoka ocena (rejci domačija Gorc). Tudi vse ostale kobile niso za njo prav veliko zaostajale in so dobro opravile svoje delo, kar kaže na zelo dobro dresuro in pripravo za test. Test sta uspešno opravila tudi dva žrebca, in sicer Osad Nero XIV ter Opi Elmar XVII, oba sta dosegla 8,9 točke.

V Selcah je bilo nazorno videti, koliko in kakšnega vzrejnega dela je treba opraviti, da je konj lepo poslušen in da pridobi vse delovne navade za uporabnega konja, ki lahko pelje lepo kočijo kamorkoli ali potegne hlod iz najbolj nedostopnega gozda. Na drugi strani so to tudi odlični jezdni konji, sicer ne bi hodili jahati v Gorčevo čredo jezdeci iz vseh vetrov Slovenije. Tu lahko omenimo, da eden izmed žrebcev, dokler ga je imel v rokah zgolj lastnik, kar ni poslušal ukazov, ko pa so ga dobili v roke dreserji, se jim je uklonil in postal zelo delavoljen.

Naj omenimo, da se s konji na Domačiji Gorc ukvarjajo vsi: oče Anton ter trije sinovi Anton, Boštjan in Mirko ter njihove žene, posredno tudi mama Olga … Videti pa je bilo, da ima vsak član družine svoje področje dela. Boštjan Gorc je nedvomno strokovnjak za pripravo konj v vožnji enovprege, za kar je letos že dobil posebno priznanje skupščine Združenja rejcev.

Za tiste, ki pomena delovnih testov konj ne poznate najbolje:

Test je sestavljen iz dveh delov, v katerem se posamični deli ocenjujejo od 1 do 10. V prvem delu je treba konja vpreči v voz, kjer komisija že vidi, kako je konj med vpreganjem pripravljen, nato se mora vozar z njim peljati po trasi, kjer pokaže, kako poslušno izpolnjuje ukaze v vleki, kako zavija, kako se ustavlja, kako starta (potegne) … Poleg delovoljnosti upoštevajo v oceni tudi konjev naslon ter previjanje v levo in desno smer, poleg tega pa še korak in tehniko. V drugem delu testa je moral konj vleči hloda (predpisano težo), pri čemer se je moral na polovici poti ustaviti in stati. Komisija pa je upoštevala tudi enakomernost vleke. Pri testu je največ štela poslušnost konja ter voljnost do dela.

Na kratko še o slovenskih hladnokrvnih konjih:

Pasma se je izoblikovala skozi zgodovino predvsem na območju severovzhodne Slovenije in Gorenjske na osnovi domačih hladnokrvnih konj. Osnovno populacijo so tvorili konji v tipu medmurca, ki dandanes ne obstaja več; križali so jih z noriškimi in v manjši meri z belgijskimi žrebci. Dokončno je bila pasma izoblikovana s križanjem z noričani, ki jih uporabljajo še dandanes.

Slovenski hladnokrvni konj je srednje velikosti in ga odlikujejo čvrsta konstitucija, vztrajnost, dobro izkoriščanje krme. Lahko bi celo rekli, da popase celo slabšo travo. Zanj je značilna še dobra rast in dobra plodnost. Njegov značaj je prijazen, temperament pa miren. Je vprežni konj primeren za vse discipline in celo jahanje, a tudi za zrejo klavnih žrebet. Rodovniška knjiga za slovenskega hladnokrvnega konja sega v leto 1962.

Z rezultatom smo bili zadovoljni vsi, tako rejci kot tudi komisija pod vodstvom ge. Nataše Gorišek z Inštituta za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev, ki je prav tako kot predsednik ZRKSHP g. Jože Mihelčič pohvalila opravljeno delo, pripravljenost prostora in konjev ter korektno izvedbo testa, ki je bil v skladu s pravili in rejskim programom.

Brane Praznik

Galerija