Rož'ca belega mož'ca: Večer ljudskih pesmi in pripovedi o rastlinskem svetu v Deželi kozolcev

24.8.2013 | 10:30

Ljoba Jenče

Sobotno prireditev Jernejevo (24. 8. 2013, ob 20.30) – zeliščarski dan v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem, na kateri bodo udeleženci ob pomoči priznanih strokovnjakov s področja zeliščarstva in etnobotanike spoznavali travniške rože, njihovo zdravilno moč in raznovrstno uporabnost nekoč in danes, bo sklenil sproščen večer slovenskih ljudskih pesmi in pripovedi o rastlinskem svetu. V edinstvenem okolju prvega muzeja na prostem s kozolci bo v večernih urah nastopila pevka in pripovedovalka Ljoba Jenče, ki se že tretje desetletje posveča raziskovanju, zbiranju in poustvarjanju slovenskega ljudskega izročila. »Ko pomislimo na ljudsko izročilo si morebiti predstavljamo šege in navade, pesmi in glasbila, morebiti tudi pravljice, stavbno dediščino. Čas preprostosti in skromnosti, a obilnega notranjega doživetja. Zakaj se k njemu vračamo v sodobnem času, ki nam obljublja, da si lahko raj na Zemlji preprosto kupimo in ni potrebno zanj storiti kaj dosti, kot zgolj imeti denar? Kot bi se človek vračal k besedi in človeškemu glasu po nekaj tistega, kar ne more dati nihče drug, kot zgolj človek v skupnem druženju,« razmišlja Ljoba Jenče pred koncertom v Šentrupertu in še dodaja: »Petje in pripovedovanje je vedno skupni dogodek. Nekdo poje, pripoveduje in drugi posluša. Oba vplivata drug na drugega, zato pravimo, da je pripovedovanje socialna umetnost.« Ljobi Jenče se bo pod Ziherletovim toplarjem pridružila Nina Volk, izvajalka ljudske glasbe na oprekelj in diatonično harmoniko plonarico. Skupaj bosta nanizali nekaj pesmi in pripovedi iz ustnega izročila o skrivnosti nastanka nekaterih rastlin, sadežih in njihovi zdravilni moči ter tako sklenili pestro celodnevno druženje ljubiteljev zeliščarstva v Šentrupertu.

Izobraževalni del zeliščarskega dneva bo dopolnila tudi razstava na temo nabiralništva, ki bo na ogled v Centru za ohranjanje kulturne dediščine, predmeti pa so izbrani iz zbirke kmečkega orodja z Vesele Gore. Podrobnosti o dogodku, pri katerem kot partnerji sodelujejo Turistično društvo Šentrupert, Občina Šentrupert in Dežela kozolcev d.o.o., so na voljo na spletni strani www.dezelakozolcev.si.

Muzej Dežela kozolcev vključuje 19 sušilnih naprav, od tega 17 kozolcev, ki so jih prenesli na ta prostor in obnovili. Najstarejši med njimi je Lukatov toplar, krit s slamo, ki ima sedaj 218 let. V muzeju je zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu – s tem predstavlja kozolec posebnost v svetovnem merilu. V zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 % kozolcev, 35 % pa je v izredno slabem fizičnem stanju in jim grozi skorajšnji propad.

Občina Šentrupert je sicer ena izmed najbolj inovativnih, okoljsko ozaveščenih in energetsko učinkovitih občin v Sloveniji, kar potrjujejo tudi številna prejeta priznanja. Uvrščena je bila med najboljše slovenske prakse v projektu "Slovenija znižuje CO2", prejela je priznanje "Zlati kamen" za eno razvojno najbolj prodornih občin in priznanje za energetsko najbolj učinkovito občino v letu 2012 ter priznanje za najbolj inovativno občino v letu 2011. Več na www.sentrupert.si.

Urša Repše
Dežela kozolcev Šentrupert, d. o. o.

Galerija