DL: Na ogled ena svetinj slovenstva

20.3.2013 | 14:10

Avtor razstave Ivan Kordiš s Kozlerjevim zemljevidom iz leta 1852. (Foto: M. L.-S., arhiv DL)

Avtor razstave Ivan Kordiš s Kozlerjevim zemljevidom iz leta 1852. (Foto: M. L.-S., arhiv DL)

17. novembra je minilo 160 let, odkar je v Kočah pri Kočevski Reki rojeni kartograf, politik in gospodarstvenik Peter Kozler v Novicah naznanil, da je njegov Zemljovid slovenske dežele in pokrajin po dolgem času končno narejen. V spomin na ta dogodek so v Kulturnem domu v Kočevski Reki odprli dvojezično razstavo, na kateri je predstavljena skoraj neverjetna kariera najbolj znanega člana kočevarske rodbine Kozler in njegovo najpomembnejše delo, ki še danes velja, kot je povedal avtor razstave Ivan Kordiš iz Pokrajinskega muzeja Kočevje, za eno izmed svetinj slovenstva.

Kozlerjev zemljevid ni bila prva geografska upodobitev današnjega slovenskega ozemlja, je pa bil prvi slovenski zemljevid z dotlej najbolj natančno vrisano etnično mejo in samo slovenskim poimenovanjem krajev, ki je rojakom in svetu, kot je zapisal Kozler, »kolikor se dá, natanko kazal, kako dalječ beseda slovenska seže«.

»Zemljevid je bil za takratni čas in politične razmere edinstveno znanstveno, narodnoprebudno in propagandno delo. Med Slovenci je bil zaradi nacionalnega naboja zelo popularen,« je povedal Kordiš in dodal, da pa je izjemnega pomena tudi še danes. Že natisnjen zemljevid z letnico 1852, s katerim je Kozler hotel ugotoviti meje slovenskega narodnostnega ozemlja in tudi praktično podpreti zahtevo dunajskega društva Slovenija za Zedinjeno Slovenijo, je izšel šele osem let kasneje, nato pa je v razmeroma kratkem času, v letih 1864 in 1871, doživel kar tri ponatise. Ponovno so ga natisnili šele leta 1975, tako kot originalni izvodi Kozlerjevega zemljevida, pa tudi vsi do leta 2003 reproducirani ponatisi in faksimili, kot je povedal Kordiš, na razstavi zaradi prostorskih in varnostnih razlogov niso na ogled, so pa v naravni velikosti predstavljeni na razstavnih panojih.

V Pokrajinskem muzeju Kočevje so že leta 1996 pripravili razstavo Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja, tokratna razstava pa, kot je povedal Kordiš, prinaša dve bistveni novosti. »Prvič je predstavljen doslej najstarejši znani, verjetno poskusni izvod Kozlerjevega zemljevida z letnico 1849. Na njem je odtisnjena zgolj risba zemljevida, najbolj imeniten pa je osnutek besedila kartuše v Kozlerjevem rokopisu s svinčnikom. Ta prinaša tudi povsem nov podatek o dunajskem bakrorezcu prve grafične osnove s kraticama I. E., ki smo ga doslej poznali samo pod kratico E.,« je pojasnil Kordiš in dodal, da dajejo ta odkritja nove izzive za nadaljnje raziskovanje, ki bo prav gotovo razkrilo še marsikatero podrobnost.

Razstava, ob kateri so natisnili zloženko v slovenskem in angleškem jeziku in tudi faksimile Kozlerjevega zemljevida, bo na ogled do maja prihodnje leto.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista 29. novembra 2012.

M. Leskovšek-Svet

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

20.3.2013Oceni zanimivost 

Res je. V hrvaški Istri je kar nekaj slovenjskih imen vasi. Kar je še bolj zanimivo je to, da se v kraju Ghurk ali "Krka", ob cerkvi sv. Eme na Koroškem, po tem zemljevidu pa tu poteka meja, na nagrobnikih nahaja večina slovenskih priimkov. Lahko preverite, če se odpravite na izlet v te kraje. Sosedje imajo upravičeno slabo vest. In prav je, da jo imajo !

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava