''Na planincah sončece sije'' v esperantu: ''Sur montetoj suno brilas''

11.12.2012 | 08:55

Špela Ravnikar med pozdravnim nagovorom

Rudi Mlinar, član krožka in predsednik Literarne sekcije »Beseda«

V četrtek, na samo Miklavževo, 6. decembra 2012, so članice in člani študijskega krožka »Esperantska klepetalnica« v prostorih Ekonomske in trgovske šole Brežice gostili predstavnika Združenja za esperanto Slovenije (ZES), mag. Janeza Juga, predsednika Združenja, in mag. Ostoja Kristana, podpredsednika ZES ter direktorico Ljudske univerze Krško, gospo Natašo Kršak. Ob tem je potrebno spomniti, da krožek deluje v okviru omenjene univerze in je del posebnega projekta Andragoškega centra Slovenije. Financira ga Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.

Ob tej priložnosti so krožkarji in krožkarice predstavili svoje znanje esperanta v besedi, pesmi in s priložnostno mini razstavo nekaterih svojih izdelkov. Zelo zanimiv je bil pozdravni nagovor v slovenskem in esperantskem jeziku, ki sta ga imela članica krožka Špela Ravnikar in mentor Anton Mihelič. Izpostavila sta predvsem prilagojenost srečanja pomembnim gostom, obeležitev bližnje obletnice rojstva ustanovitelja esperanta, Ludvika Lazarja Zamenhofa, 15. decembra, ter delo in življenje v samem krožku. Krožkarice in krožkarji so se preizkusili v znanju esperanta s svojimi samopredstavitvami in petjem esperantske himne »La Espero« (Upanje) ter v esperanto prevedenih ljudskih pesmi Marko saltas (Marko skače) in Sur montetoj suno brilas (Na planincah sončece sije). Krožkarica Reneja Mihelič je himno, kljub še razmeroma skromnemu znanju esperanta, prevedla v slovenščino in na srečanju recitirala tri kitice, ki jih je posebej izbrala za to priložnost. Mentor Mihelič je udeležencem predstavil sporočilno vrednost navedene himne in pri tem izpostavil njeno podobnost s slovensko himno – enakopravnost, mir in sožitje med narodi sveta.

Direktorica Kršakova je v svojem nagovoru pohvalila delo krožka in med drugim poudarila, da je to krožek, ki »po daljšem času pušča globljo sled v tovrstnem delovanju LU Krško«. Bila je vidno presenečena nad osvojenim znanjem in izdelki, ki so se nabrali v vsega devetih dosedanjih krožkarskih srečanjih.

Sledil je izjemno bogat pogovor, kjer so sodelovali vsi udeleženci srečanja. Gosta z ZES sta predstavila nekatere perspektive esperantskega gibanja v Sloveniji in v svetu ter možnostih širjenja tega gibanja v samem Posavju. Pri slednjem delu pogovora so še posebej sodelovali mentor krožka in nekateri ostali udeleženci. V zvezi s tem je bilo govora tudi o skorajšnji ustanovitvi »Kluba Esperanto«, v katerega naj bi se krožek prekvalificiral. Klub se bo pripojil k Literarni sekciji »Beseda«, ki deluje v okviru KD »Franc Bogovič« Dobova. Tako bo pot ustanavljanja kluba bistveno enostavnejša. Klub bi naj postal tudi član ZES, o čemer bi naj bila sprejeta odločitev na skupščini Združenja, marca prihodnje leto.

Predstavnika ZES sta prisotne seznanila z razpoložljivo esperantsko literaturo in z različnimi možnostmi, ki jih nudijo številni spletni portali pri učenju esperanta in komuniciranju v tem jeziku, ki si že desetletja prizadeva postati mednarodno priznan.

Priložnostna mini razstava je nudila pogled na presek dela krožka, kjer so posebej izstopali: esperantska zastava, ki jo je sešila krožkarica Ivana Vatovec, portret Ludvika Lazarja Zamenhofa in simbol esperanta, računalniško oblikovana izdelka krožkarja Petra Simoniška, ter nekatere fotografije in esperantsko-slovenski zapisi članic in članov krožka.

Gosta iz Ljubljane sta udeležence presenetila z zanimiv Miklavževem darilom, učbenikom in promocijskim esperantskim gradivom. Miklavževo presenečenje je bil tudi slan in sladek prigrizek ter sokovi in darilca, ki jih je pripravila Reneja.

Delo krožka in njegov bližnji prehod v že omenjeni »Klub Esperanto« predstavljata pomemben prispevek k oživljanju esperantskega gibanja v Posavju. Daljnosežnost ciljev tega oživljanja se kaže predvsem v rednih aktivnih srečanjih esperantistov Posavja, Dolenjske in bližnjih hrvaških krajev (npr. debatni večeri, kulturne prireditve, ipd.). V kolikor bodo prizadevanja marljivih članic in članov krožka/kluba zadostovala, ne bodo izključene niti večje aktivnosti, kot npr.: konference in druga, tudi mednarodna esperantska srečanja ter izleti in ekskurzije.

A. M.

Galerija