Ohranjanje avtohtonih slovenskih pasem domačih živali

13.11.2012 | 12:00

V četrtek, 8. novembra 2012, je v Ljubljani - a vendar na podeželju - v hribih nad Ljubljano, na ljubljanski sadni cesti; na turistični kmetiji pri Lazarju (Podgrad nad Zalogom) potekal posvet z naslovom "Predstavitev primerov dobrih praks pri reji slovenskih avtohtonih pasem domačih živali". Na posvetu (že devetem na to temo) so tokrat kot predavatelji nadomestili univerzitetne profesorje kmetje - rejci slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. Predstavili so svoje kmetije in premere dobrih praks okolja, v katerem delajo.

Nobene velike znanosti, pač pa le izkušnje svojih kmetij, družin, tradicijo številnih generacij; trenutno stanje panoge in načrte za prihodnost. Kako ohranjati avtohtone pasme, za katere je nekoč družba menila, da so nekonkurenčne in nepotrebne. Danes pa vemo, da so naše največje bogastvo - kako še vedno izdelovati ter tržiti tradicionalne proizvode in biti konkurenčen na globalnem trgu. Je dovolj le kvaliteta, ki jo ponujajo rejci teh redkih pasem živali? Kako promovirati skoraj unikatne pridelke in izdelke?

Rejci, ki so predstavili svoje delo: cikasto govedo Janez Urh, Gorenja vas, Rafael Pirš iz Tuhinjske doline, krškopoljski prašič, Janez Smrtnik Zgornje Jezersko, jezersko-solčavska ovca, Boris Grabrijan, Adlešiči, ovca belokranjska pramenka, Blaž Kravanja, Bovec, drežniška koza, Anton Koželj, Šmarje-Sap, kranjska čebela, Peter Kovačec, Radizelj, štajerska kokoš in kot primer dobre blagovne znamke še Marko Slapšak iz Solčave. Žal na posvetu zaradi izostanka predavateljev nista bili predstavljeni pasmi ovac istrijanka in bovška ovca.

Pasme domačih živali so se razvile za uporabo, če jih ne uporabljamo, bodo izumrle!

Skupaj s kulturno in ekološko vrednostjo, ki jo imajo te pasme, jim moramo pripisati tudi ekonomsko vrednost. Za razliko od biotske raznovrstnosti prostoživečih živali in rastlin, je preživetje kmetijske biotske raznovrstnosti vezano na njeno uporabo, ki ga pogojuje mnenje potrošnikov.

Poleg domačih rejcev je bila k sodelovanju povabljena tudi gospa Elli Broxham iz nevladne organizacije SAVE iz Švice, ki je predstavila delovanje in aktivnosti v Švici in po vsej Evropi - tudi izven meja Evropske unije. Kako rediti, uporabljati in tržiti živali in pridelke avtohtonih pasem domačih živali; pa tudi starih avtohtonih sort kmetijskih rastlin. Ideja o novi blagovni znamki na evropskem nivoju, ki je tik pred izidom - HERITASTE je pritegnila tudi pozornost naših rejcev. Izdelki pridelkov avtohtonih rastlin in živali, ki jih še veno ohranjamo - HERITASTE. Kot kaže, se bodo slovenski kmetje, kakor hitro bo to mogoče, vključili v to mrežo, prav tako tudi v mrežo ARCA-NET - mrežo kmetij, ki redijo avtohtone pasme. Organizacija SAVE zanje išče različne rešitve, čeprav nima sredstev za njihovo vzdrževanje jim pomaga pri delu ohranjanja avtohtonih pasem. Po mnenju SAVE je v Evropi veliko kmetov, ki s svojim entuziazmom nadomeščajo sicer prepotrebna sredstva za ohranjanje vrst in pasem, ki jim grozi izumrtje.

Po mnenju vseh udeležencev seminarja so bili izbrani rejci lep primer pozitivnega in optimističnega pogleda glede reje avtohtonih pasem. Čeprav zaradi krize v gospodarstvu, predvsem pa družbi, prevladuje mnenje, da se nič ne izplača, še posebno pa ne reja "primitivnih" pasem, so rejci prikazali pozitiven pristop in optimističen pogled na bodočnost. In optimizme zagotovo ni rezultat finančnih podpor, sah teh ni ali pa so minimalne.

Enotno mnenje slušateljev je bilo, da morajo imeti rejci na prihodnjih seminarjih vidno vlogo, saj je nujno vnesti več optimizma v panogo in najboljši promotorji so zadovoljni in optimistični rejci.

Kjer je volja, je tudi pot!

Kriza za nas ni ovira, pač pa izziv, v katerem se bomo dokazali!

Boris Grabrijan, direktor KP Kolpa