Tajna služba preusmerila celo ohcet

28.8.2012 | 12:10

Ko se konec avgusta potegne dim po dolini Temenice okoli Krtine in ko se zavoha v zraku čevapčiče ter pečena koruza, že vemo, da se je začelo kampiranje na otoku. Kampiranje, ki je vsako leto težko pričakovano. Starše osnovnošolcev zajame nostalgija po njihovi zgodnji mladosti, njihove otroke pa zopet potisne v nekaj še ne doživetega, adrenalinskega in pričakovano presenetljivega.

Itak.

V petek večer so je zbralo na kampiranju kar 18 družin. Vsaj toliko šotorov je bilo postavljenih, ko je otok zajela tema. Poslej je bilo videti na otoku samo še taborni ogenj in migetanje številnih naglavnih lučk na otroških glavah.

Turistično konjeniško društvo Krtina v občini Trebnje je že četrto leto zapored pripravilo družinsko kampiranje, na otoku, ki ga je naredila Temenica v tem kraju. Praviloma s kampiranjem začnejo predzadnji vikend v avgustu. Kampirajo v glavnem družine, ki imajo otroke še v osnovni šoli. Skozi različne oblike dejavnosti živijo z in v naravi po dve noči in dva dneva.

Skupine otrok in njihovih staršev so bile dolgo v noč na različnih koncih kampa. Nekateri pred velikim ekranom kjer so poskakovale veverice, drugi okoli tabornega ognja in tretji (izključno starši) pred šankom! Četrte, res ponočnjake, ni nagnala spat niti sova, ki je skovikala in skovikala.

SOBOTA:

Če jih zjutraj ni zbudilo sonce z vrtajočimi žarki jih je s svojo toplino, ki se je kar hitro prelila v vročino. Nekaj dopoldanskih uric je bilo še primernih za risanje, igranje z žogo in brez nje, človek ne jezi se na travi…

Še pred kosilom je postalo pasje vroče, da se niti kuhati ni dalo in so bile primernejše pize iz okoliških gostiln.

Kampiranje kot krtinsko kampiranje in vse bi bilo normalno prijetno, toda kaj, ko je že dopoldan neka nagajiva misel preskočila iz Pija na Šešela, pa nazaj na Rajarja pa še na koga (bogsigavedi, če ni ta oplazila tudi župnika Jožeta, ko je prišel na oglede), in na koncu se zabliska: »Toriju, k' se mu hči danes poroči, moramo nekaj 'ušpičiti'. Peljali se bodo mimo!«

Pol dneva se je krtinska »mašinerija« posvetila omenjenemu projektu. Tajna služba je vpregla vse šentlovrenske vohune, da bi pravočasno sporočili, kdaj se bo kolona vozil odpeljala izpred cerkve, načrtovalci zaustavitve kolone pa so uporabili vso razpoložljivo logistiko za zaustavljanje kolone vozil (ta del zapisa in žargon ter dejanja me malo spominjajo na zaustavljanje vojaških kolon JLA leta 91.).

Kot je iz fotografij videti, mladež načrtovanje »starcev« vsebinsko ni niti najmanj prizadelo. Risanje, lokostrelstvo, karte, pobiranje sena, žogobrci in sto drugih zadev je potekalo, kot da večernega veledogodka sploh ne bo.

Potem je prišel večer in »starci« se postavijo ob cesti, otroci pa bolj v ozadje. Metod se je 'spravil' v traktor, Borut v odsevnik, Sara napis v roke…

Medtem se je pripeljalo mimo nekaj kolesarjev, ki jim je 'množica' kamperjev ploskala kot da vozijo na Giro De Italia. Presenečeni bi skoraj popadali s koles. Zamislite, kako bi se počutili vi, če bi se rekreacijsko vozili – kjerkoli že – in vam začne nenadoma 'neznana' množica ploskati? Podobno 'presrano' so se počutili tudi nekateri avtomobilisti.

Ko so končno 'vohuni' najavili, da »PRIHAJAJO«, se je Metodu »pokvaril« traktor (kar je sicer absolutno nemogoče, saj Metod bolj pazi nanj kot na kakšen svoj organ), točno pred ovinkom. Veseljaki so bili prisiljeni slediti tabli OBVOZ!

Seveda je vse skupaj navdušeno opazovala kamperska mladež in uživala v dogajanju. Tudi nevesti Tanji iz Vidma, ženinu Aleksu iz Grosuplja ter številnim svatom, parkiranje na Krtinskem otoku ni bilo odveč. »En'ga« so spili in se veselo, obdarjeni z novim doživetjem, odpeljali na večerjo.

Tudi naši udeleženci Krtinskega kampa so si zaslužili večerjo in veliko mero večernega uživanja na otoku!

NEDELJA:

Napovedi vremenoslovcev so se pokazale (tokrat) za točne. Tam po Štajerskem je že zjutraj ropotalo in se bliskalo. Nad krtino je sicer posvetilo sonce, vendar je veter že močno krivil dim iz napol ugaslega tabornega ognja sredi otoka.

Pir odraslim ni več 'prijemal'! Otroci bi sicer še ostali, vendar je bila starševska samokontrola le premočna in še pred poldnevom je bil kamp skoraj prazen. Večina je na hitro pospravila še vedno suhe šotore

Škoda, pa tako je bilo prijetno.

Ostali so pravzaprav samo najbolj zagrizeni Krtinci, ki jim ni bilo treba z avtomobili na pot. Tudi, ko se je začelo ulivati in je Neža kot polita kura komaj našla tabor (glej sliko). Pod nujno je bilo treba še nazdraviti s pokalom za drugo mesto, ki so ga dan poprej osvojili nogometaši Šentlovrenca na turnirju Svetinjah.

Fotografije so se pojavile na FB in začelo se je popoldansko deževno klikanje po računalniku. Škoda, pa tako lepo je zunaj.

Tam sem bil: Brane Praznik