DL: Z gorjansko kozo proti trgovcem

28.8.2012 | 13:45

Dolšce na zemljevidih veletrgovcev verjetno ne obstajajo. Tukajšnja pobuda o mirnem uporu veletrgovcem je zato toliko bolj zanimiva. Za mizo: Janja Baznik, Jana Drašler, Jožica Lešnjak ter Marije in Anton Frankovič. (Foto: M. L., arhiv DL)

Na Dolšcah pri Frankovičevih so pred kratkim na 2. vaškem forumu, ki ga je v okviru projekta Uskoška pot organiziralo Društvo za trajnostni razvoj Terra Vera, govorili o pomenu samooskrbe s hrano in o tem, kako na tržno zanimiv način in v okviru predpisov prodati domače pridelke ter izdelke čim bliže domu.

Vse nas mora skrbeti, kot sta uvodoma poudarili Janja Baznik in Jana Drašler, da je trgovska veriga med pridelovalcem in izdelovalcem ter končnim kupcem zdaj tako dolga in draga. Zamisel o prodaji lokalne hrane se jima zdi dobra ne samo zato, ker je ob takem načinu prodaje lažje nadzirati poreklo in kakovost, ampak tudi zato, da denar ostaja na »domačem območju«. Z domačo pridelavo in izdelavo prebivalci tudi ohranjajo nekatera znanja, ki po mnenju Janje Baznik med ljudmi kopnijo, ker se zdijo nekako nepotrebna, saj se da vse kupiti v trgovinah. »Ne piše se nam dobro,« je menila Baznikova, ki je bila tako kot drugi udeleženci pogovora še pod vtisom tehnične zbirke na domačiji Frankovičevih, gostiteljev omenjenega javnega pogovora.

Zamisel, ki jo je na vaškem forumu na Dolščah in pred časom na podobnem srečanju v Črneči vasi predstavilo omenjeno društvo, v teh krajih po malem že uresničujejo, kot je v pogovoru na Dolšcah spomnila Jožica Lešnjak. To delajo organizirano med drugimi kmečke ženske; ena takih skupin je po njenih besedah kostanjeviško Društvo podeželskih žena Pod Gorjanci. Na pogovoru na Dolšcah so nanizali kar nekaj posebnih jedi, ki jih ne srečujemo, vsaj ne pod enakim imenom, drugje med Sotlo in Kolpo. Forum se je strinjal, da gre za posebnosti, ki bi jih lahko skupaj z drugo dediščino vključili v lokalno turistično ponudbo.

Do načina, kako bi to storili po vseh predpisih, se tokrat v Dolšcah niso dokopali. Tega odgovora ni dal niti prvi niti drugi vaški forum, a pohvalno je, da odgovor v Kostanjevici na Krki iščejo. V smeri, kot so jo poudarili na Dolšcah, razmišlja tudi npr. zavod Otok, ki po napovedih tudi želi vključiti v lokalno turistično ponudbo nekaj izvirnih primerkov hrane iz starih in sodobnega časa. Prizadevanja za samooskrbo in lokalno prepoznavnost, kot so omenjena, podpira tudi najnovejša statistika v zvezi s poreklom hrane v Sloveniji.

Kot ugotavljajo nekateri slovenski inšpektorji, se pod oznako slovensko domače skrivata tudi zelenjava in sadje, ki sta zrasla v toplih gredah nekje v tujini. Ob takih podatkih se jajce, kozje mleko ali marmelada z odmaknjenih pobočij Gorjancev še zdijo vredni zaupanja.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 24. maja 2012.

M. Luzar