DL: Legalizacija Žabjaka - Eni na sodišče, drugi na cesto, tretji ...

1.8.2012 | 14:15

Damjan Hribar se mora zaradi protipravnega zavzetja nepremičnin zagovarjati na sodišču. Tja bi morali pravzaprav njegovi predniki, saj so se tu naselili že pred več kot pol stoletja.

Nekateri živijo tudi tako.

Malčki upajo na boljšo prihodnost.

Pred dnevi je prišel na sodišče Damjan Hribar, Rom, ki v Žabjaku živi že vseh svojih 37 let. Razlog: protipravno zavzetje nepremičnine. Pa ni edini, ki se mora na sodišču zagovarjati, ker ima svoj dom na tuji zemlji. A pri omenjeni problematiki se znova kaže, kako učinkovita je naša država pri reševanju težav, ki niso od včeraj, pač pa so stare celo pol stoletja in več.

Hribar na sodišču še ni prišel do besede, ker na sojenje pač niso prišli predstavniki ministrstva za obrambo. A vseeno nam pove, da ne razume, zakaj mora na sodišče le on: »Če si država res prizadeva urediti razmere, naj na sodišče pokliče vseh 500 Romov, ki imajo domove  postavljene na črno in na tuji zemlji. In če inšpektorji že rušijo, naj bodo pri tem dosledni. Do zdaj so namreč rušili le pri meni in mojem bratu, pa še to urejene hiše, ki bi morale biti zgled drugim, ne rušijo pa barak. Ni torej prav, če živiš pod šotorom, prav pa ni niti, če živiš v lepi hiši.«

Damjanu so avgusta 2010 podrli hišo, v kateri si je življenje uredila njegova hčerka z družino. »Poslali so 72 policistov  specialcev, kot da sem komu grozil ali koga ogrožal. Pred rušitvijo sem šefu policije  povedal, da ne bom nikogar oviral. Čemu torej takšno varovanje, ki so mi ga celo zaračunali? Plačati bi moral 35 tisoč evrov, slabo polovico za izvajalce, preostalo za policiste,« pravi Damjan in pove, da njegova družina živi na tem zemljišču že več kot pol stoletja, pa jih prej ni nihče preganjal. Gonja se je začela pred nekaj leti, čeprav je skušal Hribar večkrat urediti papirje in odkupiti zemljišče.

PRESELITEV?

»Ministrstvo za obrambo se kljub dejstvu, da območja, ki ga zasedajo Romi, že nekdanja JLA ni uporabljala, prav tako ni bilo v uporabi po osamosvojitvi, zavzema za čim prejšnjo in pravno ureditev romske problematike; zaradi kompleksnosti problema poleg ministrstva za okolje in prostor ter mestne občine Novo mesto sodeluje pri njenem razreševanju tudi s Komisijo Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti in Uradom Vlade Republike Slovenije za narodnosti,« so nam pojasnili na ministrstvu, ki si, kot dodajajo, že vse od leta 1991 na mnogih sestankih s predstavniki občine prizadevajo, da bi občina uresničila zapisano v posebnem dogovoru iz leta 1975, kjer se je obvezala, da bo nelegalno naseljene Rome v Žabjaku preselila na drugo lokacijo.

In tu se pojavi glavno vprašanje: kam naj jih pa damo? Sploh še zaradi vprašanja, da nihče sploh ne ve, koliko Romov prebiva v Žabjaku. Prav zato so na mestni občini prišli do zaključka, da je edina možna rešitev legalizacija obstoječega naselja. »Legalizacija naselja je potrebna predvsem zaradi ureditve razmer v naselju. Ugotavljamo namreč, da odkupi zemljišč, legalizacija, ureditev hišnih številk in prijava stalnega bivališča pozitivno vplivajo na življenjski slog Romov,« menijo v uradu za kulturo, zdravstvo in socialo na mestni občini Novo mesto.

NE LEGALIZACIJI!

Žal pa te ideje naletijo na glavno oviro, krajane krajevne skupnosti Bučna vas, ki so  jasni in glasni: Ne bomo dopustili legalizacije Žabjaka! »Občina je zaradi  nikakršnega programa države do reševanja romske problematike tu, kjer je. Že leta  1984 so krajani izrazili negativno stališče do bodočega romskega naselja, takratne
pripombe krajanov so se nanašale na konfliktne odnose okoliških krajanov z Romi. Krajani so takrat menili, da se bo zaradi povečane koncentracije Romov njihova zavest moči okrepila. Odgovor takratnih odgovornih je bil, da se s predlaganim  zazidalnim načrtom rešuje bivalne pogoje romskih družin, ki živijo v Žabjaku, in da se s tem ne bo bistveno povečala gostota naseljenosti Romov na tem območju. Takrat je živelo na tem območju 214 Romov, danes pa jih nihče več ne more prešteti, po nekaterih podatkih jih je celo štirikrat toliko. Kdo je imel takrat prav: krajani ali oblastniki?« opozarja Silvo Mesojedec, sicer tudi član komisije za pripravo strategije reševanja romske problematike.

POTREBNI PROTESTI?

»Ker se zavedam, da kljub našemu dolgoletnemu prizadevanju občina niti ene družine ni sposobna preseliti, smo pripravili naš predlog, ki temelji na trenutni  ureditvi naselja ob dolgoročnemu zmanjševanju le-tega. Ta predlog je bil potrjen na zboru krajanov, ki pa, kljub obljubi župana, da ga bo uvrstil na lansko junijsko sejo  občinskega sveta, še ni bil na dnevnem redu. Ne bo Silvo Mesojedec odločal o  legalizaciji in tudi občinski svet ne! O tem bodo odločali krajani KS Bučna vas!«
je odločen Mesojedec in doda, da krajani zaradi neizpolnjenih enakih obljub v letu 1984 danes ne morejo verjeti, da bo v prihodnje kaj drugače, saj se Romov otepajo  tudi sami Romi. »Če bo občina hotela legalizirati Žabjak mimo volje krajanov, potem bom storil vse, da celo z raznimi oblikami protestov, tudi z zapiranjem cest ob prometnih konicah, ustavimo nameravano neumnost,« opozarja Mesojedec, na  občini pa, da bodo z aktivnostmi prenosa zemljišč na občino in legalizacijo  nadaljevali, ko bodo s krajevno skupnostjo Bučna vas dosegli konsenz.

Čeprav si občina po eni s trani prizadeva za legalizacijo Žabjaka, pa drugi državni organi vodijo svoje postopke. Tudi na sodiščih, kjer se morajo Romi zagovarjati zaradi  nezakonitega zavzemanja nepremičnin v naselju Žabjak. V slabem letu in pol so na sodišče prejeli šestnajst zadev z enakimi očitki, sedem je pravnomočno končanih.  »Dve zadevi sta končani z obsodilno sodbo, izrečeni sta bili pogojni kazni, v eni je bil postopek ustavljen, v treh primerih je bila izdana zavrnilna sodba, v enem pa oprostilna,« je povedala Zofija Redek, začasna predsednica Okrožnega sodišča Novo mesto. Za takšno dejanje je zagrožena denarna kazen ali pa zapor do 1 leta. Naselje pa imajo pod nadzorom tudi na Inšpektoratu RS za okolje in prostor, kjer  ugotavljajo, da je v delu romskega naselja Žabjak večji del stavb zgrajen nelegalno, v Brezju pa je večina stavb legalno zgrajenih. »Gradbeni inšpektorji vodijo postopke v obeh delih naselja, v obeh se inšpekcijske odločbe tudi izvajajo – tako zavezanci sami, kot tudi prisilno. Zadnja prisilna odstranitev stanovanjske hiše v tem naselju je bila v letu 2010, pred tem leta 2004, v letu 2006 so zavezanci v inšpekcijskem postopku sami odstranili dva objekta,« pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor in dodajajo, da je trenutno odprtih trideset postopkov.

Vsak torej nekaj dela in se trudi, dejstvo pa je, da tako velika koncentracija Romov, kot že leta opozarjajo krajani Bučne vasi, vodi tudi v kriminal. Posledice tega pa, žal, na svoji koži občutimo vsi. In prav to je najbolj zaskrbljujoče.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista 3. maja 2012.

Tanja Jakše Gazvoda