DL: Velikih belokranjskih šivalnic ni več
23.7.2012 | 14:15
V Beli krajini je nekdaj prevladovala tekstilna industrija. Predvsem je bilo veliko šivalnic. Tako v metliški Beti z obratom v Črnomlju, v metliškem Kometu, ki se je pozneje preselil v Rosalnice, in njegovem obratu v Starem trgu ob Kolpi pa v viniškem Novoteksu. Poleg tega je imelo konfekcijsko dejavnost veliko obrtnikov. Nekaj belokranjskih obrtnikov in podjetnikov se še ukvarja s tekstilno stroko, od omenjenih tovarn pa ne šivajo v nobeni več.
Pač pa je v Rosalnicah, potem ko je šel v likvidacijo Komet, pred dobrim letom začel proizvodnjo Komet plus šiviljstvo. Podjetje je odprla Andreja Banovec Panjan, ki je pred tem 11 let v Kometu delala kot vodja kakovosti, tri leta pa kot tehnična direktorica. »Ko je šel novembra 2010, ravno ob svoji 50-letnici, Komet v likvidacijo, je med ljudmi nastal preplah, saj so se likvidacije bali. A rečeno nam je bilo, da ne gre za zapiranje podjetja, ampak za nekakšno sanacijo, da bomo lahko delali še naprej. Predlogov, kako rešiti podjetje, je bilo kar nekaj, a nobeden ni uspel. Veliko nas je bilo zaposlenih, večina pa je gledala predvsem na svoje pravice, manj pa na dolžnosti. In ko je direktor rekel, če bi se dalo narediti še več, so delavke rekle, da ne,« se spominja Banovec Panjanova, ki so jo začeli prepričevati, naj prevzame proizvodnjo v Kometovi hali.
Danes prizna, da je bila to zanjo zelo težka odločitev. Delo v Kometu je dobro poznala, a zaradi težkih časov je bila odgovornost še toliko večja. Vedela je tudi, da bodo za normalno proizvodnjo potrebne naložbe. A začela se je dogovarjati s podjetji za delo in tako je 1. aprila lani začel proizvodnjo Komet plus šiviljstvo, medtem ko je le dan prej Komet dokončno odpustil vse zaposlene, razen petnajstih, ki so nadaljevali delo v Kometu. Med likvidacijo je bilo tako v Kometu v Rosalnicah in v poslovni enoti v Starem trgu ob Kolpi odpuščenih 222 ljudi, medtem ko jih je pred 15 leti, ko se je v podjetju zaposlila Banovec Panjanova, delalo 460.
Že dan potem, ko so izgubile delo v Kometu, je Andreja Banovec Panjan v svojem podjetju zaposlila 80 delavk. »Ko sem izbirala delavke za svoje podjetje, je bil kriterij le njihova produktivnost glede na proizvodni program, ne pa, ali živijo v Sloveniji ali na Hrvaškem. Res je 35 do 40 odst. delavk s Hrvaške, a ko sem že nekaj tednov po zagonu proizvodnje dodatno zaposlovala in poklicala na delo slovenske delavke, jih je kar nekaj zavrnilo ponudbe,« pove direktorica Kometa plus, kjer danes dela 100 ljudi. Najela je Kometovo proizvodno halo in sprva tudi stroje, a jih je doslej polovico že odkupila, dogovarja pa se za odkup še preostalega strojnega parka.
Proizvodni program je v novem podjetju ostal isti kot v Kometu, torej šivanje iz pletenin, prevladuje pa spodnje perilo, še zlasti nedrčki in stezniki, ter kopalke. Vendar nimajo svoje blagovne znamke, ampak opravljajo izključno storitve, torej krojenje, šivanje in pakiranje za 12 podjetij predvsem iz Nemčije in Avstrije, zadnje čase pa tudi iz Italije. Proti koncu lanskega leta so v Kometu plus vse bolj čutili krizo, saj so se začela naročila zmanjševati, zato so toliko bolj intenzivno iskali nove kupce. Tri jim je uspelo dobiti na novo, medtem ko so enega izgubili.
In kako se je s 100 zaposlenimi sploh mogoče obdržati na površju glede na poplavo poceni tekstilnih izdelkov z Daljnega vzhoda? Banovec Panjanova pravi, da sta pri kupcih njihovih storitev najpomembnejša kakovost in fleksibilnost. »Kupci, ki pridejo k nam, so navdušeni nad našo kakovostjo, ki ni nikoli vprašljiva. Pri cenah pa se moramo pogajati. A če se le uskladimo pri cenah, za nobeno naročilo ne rečemo «ne». Prevzamemo tudi najbolj zahtevna, majhna in nujna naročila, pri tem pa smo za evropske naročnike tudi zaradi bližine v prednosti pred proizvajalci iz daljnih držav. Res pa je, da smo v največji možni meri zmanjšali režijo, sicer se s ceno ne bi izšlo. Tako sem v upravni režiji le jaz, imamo še tehnično režijo, medtem ko nam računovodstvo vodi računovodski servis,« pove direktorica in pristavi, da bodo v podjetju naredili vse, da se bodo obdržali. Ob tem se ne pozabi zahvaliti delavkam, ki delajo v eni izmeni, a so se pripravljene prilagajati naročilom in tudi podaljšati delovni čas. Morda pa bodo v prihodnje začeli tudi s svojimi izdelki.
In če bo dodatno zaposlovala, Andreja Banovec Panjan pravi, da z delovno silo ne bo težav, saj nekdanje Kometove šivilje še vedno povprašujejo po službi.
Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 26. aprila 2012.
M. Bezek-Jakše
starejši najprej | novejši najprej
Komentarji (2)
23.7.2012Oceni mokrice
NO VIDITE KAM NAS JE PRIPELJAL POŽREŠNI KAPITALIZEM KATEREGA SMO SI TAKO ŽELELI IN S KATERIM SO NAS NAŠI POŽREŠNI VLADAJOČI IN TAJKUNI N.......I
4.8.2012Oceni ajda
Samo naj se hvali njej je dobro kaj pa delavke majo dosti za dostojno preživetje,so tk dobro plačane koliko delajo?
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
DL: Prenova dol. železnice - Začelo se je,...
miha: Pa da vidmo je reku ta slep. Se pravi...
Tajski boks: Zmagovito na Madžarskem, v...
miha: Kaj je boljši šport kik boks al...
Z Urošem in Aljažem bodo vedno družina
čet, 28.3.2024
Letošnja Kmetija snemana v drugem letnem času in v drugem kraju
sre, 27.3.2024
DL: Zvonil alarm, a kraje ni bilo; lahko bi ravnali drugače
tor, 26.3.2024
DL: Zahvala ekipi
sre, 27.3.2024
Mija Cerar, mamica 13 otrok: ''Vsak dan je eden v puberteti!''
sre, 27.3.2024