Črna človeška ribica - dež jo je naplavil na novem najdišču

6.7.2012 | 14:25

Črna človeška ribica - dež jo je naplavil na novem najdišču
Črna človeška ribica - dež jo je naplavil na novem najdišču

Črni močeril ali črna človeška ribica (Proteus anguinus parkelj) je jamska dvoživka, podvrsta človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine. Črna podvrsta je bila do leta 1986 neznana, prvo najdišče je bil izvir Dobličice. Po sedaj znanih podatkih živi le v ožji okolici Črnomlja. Tako kot beli, tudi črni močeril živi le v jamskih vodah, vendar ima za razliko od belega predvsem temno pigmentirano kožo in dokaj normalno razvite oči. Sistematsko ga je poimenoval prof. dr.Boris Sket. S svojim res skoraj črnim telesom in rdečimi škrgami ga je vedno neverjetno spominjal na črne parklje z rdečim jezikom. Glava je pri črnem bolj zaobljena, trup sorazmerno daljši, noge pa krajše. V hrbtenici trupa je tudi več vretenc. Doživijo lahko starost tudi do 100 let.

Raziskave so pokazale, da je dolenjski beli močeril tesneje soroden s črnim, kot so med seboj beli močerili iz Dolenjske in Notranjske. Črni močeril je tako le populacija iz dolenjske skupine, ki je zaostala v prilagajanju na jamsko okolje.

Prof.dr. Boris Bulog, eden največjih poznavalcev te podvrste je opozoril, da je zaradi nedostopnosti do njihovega podzemnega bivališča nemogoče oceniti številčnost te populacije. Zavedati pa se moramo tega, da je črni močeril v svojem podzemnem vodnem habitatu zelo omejen in bi lahko bilo vsako močnejše onesnaženje usodno. Živali se namreč ne morejo umakniti iz tega omejenega prostora

Ob zadnjih obilnih padavinah pa je to skrivnostno živalco belokranjskega plitvega krasa naplavilo na novem najdišču, ki je kar precej oddaljeno od do sedaj znanih najdišč. Domnevno pa gre za podzemne povezave. Živalice so pri igri našli otroci. Na tej lokaciji naplavljeni močerili niso imeli nikakršnih možnosti preživetja. V sodelovanju z Zavodom za varstvo narave so bili strokovno preneseni v bruhalnik v Jelševniku, kjer je tudi najbolj znano najdišče.

Pričujoči dogodek nas znova opozarja kako občutljiv je belokranjski plitvi kras in svari pred človekovimi nespametnimi posegi v naravno okolje.

Besedilo in fotografije
Vinko Kukman

Galerija

IMG_5275
IMG_5277
IMG_5278am
IMG_5285
IMG_5287
IMG_8525
IMG_8529

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (8)

6.7.2012(skrit uporabnik)

Čudovit prispevek, Vinko! Sedaj si eden redkih, ki si imel priložnost fotografirati pa tudi videti to misteriozno bitje in tudi sodelovati pri rešitvi in ohrambi. Pohvale in čestitke!

7.7.2012inca

Dobro, da imamo g.Kukmana, da lahko kaj lepega in koristnega preberemo. Čestitke,res še en lep prispevek.

7.7.2012niče

če bo šlo tako naprej kot zbiplinarno in sežigalnico se lahko poslovimo od naše lepote ki nam jo mnogi zavidajo

7.7.2012Tomaž

In kje je to novo najdišče? Samo za predstavo, da vidim koliko je razvejano podzemlje.

9.7.2012heinz

Pa otrokom-najditeljem se je potrebno zahvalit, da najdbo niso uničili in pokončali! Če bi jih poznal, bi se jjm zahvalil in podaril sladoled!

9.7.2012Vinko-avtor članka

Zavod za varstvo narave je izkazal pozornost otrokom, ki so ribice našli in o tem nemudoma obvestili starše. Zavod jim je podaril sestavljanke in zloženke. Otroci so tudi aktivno sodelovali pri reševanju in bili poučeni o pomembnosti najdbe.

23.8.2012jan

mene sam zanima ce je to bilo v kanizarci pri potocku to najdišče?

9.1.2014rok

lp glede na slike ki jih vidim lahko skoraj 100% rečem da imamo to vrsto tudi na koroškem1

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto ena in osem: