DL: Anonimka - Terorizirani, zaničevani in poniževani?

12.6.2012 | 14:30

Ali so policisti v Dobovi res pod pritiski nadrejenih?

Ali so policisti v Dobovi res pod pritiski nadrejenih?

Kaj se dogaja za zaprtimi vrati?

Kaj se dogaja za zaprtimi vrati?

V že tako napetih razmerah v naši državi, ko so odpuščanja delavcev dnevna realnost, ko propadajo nekoč najboljša podjetja in ko poslušamo o novih zategovanjih pasov, je v naše uredništvo iz Dobove, natančneje Postaje mejne policije Dobova, prišla anonimka o nevzdržnih razmerah in ponižujočem odnosu vodstvenega kadra do policistov.

»Na tej postaji se že dalj časa soočamo s šikaniranjem ter surovim in ponižujočim ravnanjem vodstvenega kadra do policistk in policistov. Razmere so se drastično poslabšale, ko je mesto zasedel sedanji komandir, ki je iz preteklosti znan kot oseba, ki dobesedno s terorjem, zaničevanjem in poniževanjem človekovega dostojanstva do drugih poizkuša graditi svojo kariero. Njegove napotitve policistov na delo so polne groženj, žaljivk in psovk,« je med drugim zapisano v anonimki.

A ob preverjanju zapisanega, v katerem pisec med drugim govori tudi o normiranem delu in neenakomerno razporejenem delavniku, smo naleteli na prav nasprotne informacije, čeprav policisti, s katerimi smo se pogovarjali, niso hoteli, da objavimo njihova imena in priimke, kaj šele fotografije.

MOTEČA DOSLEDNOST?

»Je dosleden, zahteva red ter delovne rezultate,« je o svojem nadrejenem, o komandirju Rudiju Levcu, ki je bil prej vodja oddelka za mejne zadeve in tujce na Policijski upravi Krško, komandir PMP pa je postal z vstopom Slovenije v šengenski sistem, dejal eden od zaposlenih. Poudaril je, da morda prav doslednost koga tudi moti: »A ni dosleden le pri podrejenih, pač pa tudi pri sebi. Je zelo organiziran.«

Policisti v Dobovi o anonimki ne govorijo. Eden od policistov se ob našem vprašanju raje obrne stran. Spet drugi pripomni, da je njihov šef res strokovnjak na svojem podroju, od policistov pa v roke dobimo tudi pismo, ki so ga prejeli vsi zaposleni, podpisal pa ga je sindikalni zaupnik PSS PMP Dobova in sekretar Območnega policijskega sindikata Posavje. »Spoštovani pisec anonimke, žalostno je, da nimaš toliko poguma, da ne rečem kakšno bolj grdo besedo, da ne prideš do mene osebno ter me opozoriš na kršitev ali kratenje pravic, ki si jih bil deležen, saj smo vendar v demokratični družbi, kjer obstaja svoboda govora in za to nisi preganjan. Več članov našega sindikata se je že obrnilo name in nekatere težave smo tudi rešili,« je med drugim zapisal in še dodal, da ima omenjeni sindikat sklenjeno zavarovanje pravne zaščite, s čimer lahko brez finančnega vložka (razen mesečne članarine) izkoristijo vsa pravna sredstva, ki obstajajo, da zaščitijo pravice člana.

BREZ KOMENTARJEV!

Ko smo se obrnili na komandirja, je bil redkobeseden. Povedal je, da zadeve ne bo komentiral. Pravzaprav je niti ne sme, na policiji je namreč običaj, da je za to področje zadolžena tiskovna predstavnica, Alenka Drenik pa nam pojasni, da je »vodstvo Policijske uprave Novo mesto preverilo navedbe v anonimnem pisanju in opravilo nadzor nad razporejanjem na delo na omenjeni policijski postaji. V nadzoru ni bilo ugotovljenih kakršnih koli nepravilnosti oziroma kršitev pravic delavcev glede razporejanja na delo.«

In kakšno stališče do obtožb je zavzel drugi policijski sindikat, Sindikat policistov Slovenije? Anonimko so prejeli od nas, na podlagi te pa so opravili več razgovorov z zaposlenimi, tako člani kot nečlani sindikata. »Nismo se osredotočali samo na policiste, ampak smo opravili razgovore tako s pooblaščenimi kot nepooblaščenimi osebami ter tudi z vodstvenim kadrom,« je povedal Dušan Raj, regionalni predstavnik Sindikata policistov Slovenije Policijske uprave Novo mesto.

V razgovorih z zaposlenimi na PMP Dobova ni dobil konkretnih podatkov o nepravilnostih oziroma sumu kaznivega dejanja mobinga oziroma šikaniranja na delovnem mestu. »Bi pa ta zapis izkoristil, da ponovno pozovem avtorja anonimnega pisanja, naj se v primeru, da ima konkretne podatke o nepravilnostih in želi pričati, obrne name,« poziva Raj. V Sindikatu policistov Slovenije namreč na tovrstne prijave vedno odreagirajo in so zoper nekatere vodstvene delavce drugih policijskih enot že podali obvestilo o sumu kaznivih dejanj na vrhovno državno tožilstvo. »V tokratnem primeru osnove za tovrstno obvestilo nimamo, sama anonimna prijava pa ni dovolj, saj je treba ugotavljati trpinčenje, psihično nasilje in neenakopravno obravnavanje zaposlenega, kar pa lahko potrdi samo oškodovanec,« je pojasnil in dodal, da bodo razmere še naprej budno spremljali. V primeru, da bodo pridobili konkretne podatke o nepravilnostih ali morda celo kaznivih dejanjih, bodo takoj ukrepali.

Šikaniranje na delovnem mestu, ki vključuje spolno nadlegovanje, psihično nasilje, trpinčenje ali neenakopravno obravnavanje, je namreč kaznivo dejanje, za katerega kazenski zakonik predvideva kazen zapora do dveh let, če pa ima takšno početje za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, grozi storilcu do treh let zapora. Prepovedan je tudi mobing na delovnem mestu.

ŽRTVE MOBINGA?

»Za dokazovanje šikaniranja na delovnem mestu (mobinga) je modro beležiti vse take negativne dogodke v svoj dnevnik in jih opisati, navesti morebitne priče in zbirati tudi pisno gradivo, če to obstaja. Že natančno popisovanje dogodkov lahko zadošča za dokazovanje v postopku na sodišču in ima dokazno vrednost. Delavec mora na neprimerno ravnanje opozoriti delodajalca s pismom, tako namreč določa Zakon o delovnih razmerjih, delodajalec pa mora odgovoriti oziroma odreagirati z ukrepanjem v osmih dneh. Če delodajalec ne ukrepa v navedenem roku, lahko prizadeti delavec vloži tožbo na sodišče,« razloži Raj.

Prav tako so izpolnjeni pogoji, da prekine delovno razmerje, ker delodajalec ne zagotavlja pogojev dela iz pogodbe o delu. V tožbi lahko delavec zahteva odškodnino, ki mu pripada v enaki meri, kot da mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V sodnem postopku pa velja obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da mora delodajalec dokazovati, da ni bilo neprimernega ravnanja.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 29. marca 2012.

Tanja Jakše Gazvoda

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava