Vaše fotke: Sredi Sevnice odkrili kraško jamo!

29.5.2012 | 13:10

Vaše fotke: Sredi Sevnice odkrili kraško jamo!

Morda ste že slišali, da so v Sevnici, natančneje v Florjanski ulici (cesta Florjanska ulica - Pečje) pri izgradnji kanalizacije odkrili kraško jamo. Ker to ni vsakdanje za naše kraje, me je seveda zanimalo, kako to izgleda v živo. Jama je res zanimiva in lepa (dolga približno 20 m ... naprej je težje prehodna), za dokaz, da je temu res tako, vam pošiljam nekaj slik, ki so nastale v tej naši novi kraški Sevniški jami.

Sevnica, 28.5.2012
Sergej Racman

Galerija

P5270001
P5270002
P5270003
P5270004
P5270010
P5270011
P5270012
P5270014
P5270015
P5270016
P5270017
P5270018
P5270019
P5270020
P5270021
P5270022
P5270023
P5270024
P5270025
P5270026
P5270027
P5270028
P5270029
P5270030

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (7)

29.5.2012Oceni simona 

Fantastično. In koordinate so: ?/?

29.5.2012Oceni pametni 

eht jamarja, ni kaj...se vidi da uporabljata vso obvezno opremo...

29.5.2012Oceni holokras 

Sevniška jama je primer izoliranega krasa v Sloveniji, kar pomeni, da se kras pojavlja v manjšem obsegu (v zaplatah) in je načeloma slabše razvit jamski sistem. Najdemo ga od Tolmina preko Škofje Loke do Kozjaka na severu, proti jugu pa sega v Vzhodno-Posavski kras, Haloški kras in Studenški kras (do skoraj Novega mesta). Sevniška jama je lep primer kratke vodoravne jame v apnencih, ki sicer vsebujejo veliko nečistoč (primesi), ki zavirajo korozijo, ki je eden od pogojev za nastanek jamskega sistema (primer kamnine z veliko primesmi je litotamnijski apnenec z morsko mikrofavno, ki gradi grajski grič in pokopališče). Verjetno ima apnenec v Sevniški jami vseeno manj primesi, kar bi se pokazalo pri primerjanju barve same sige). Nastali stalaktiti, siga so produkt dolgotrajnega izločanja kalcita, aragonita in ostalih mineralov iz rahlo kisle (z ogljikovim dioksidom) obogatene vode - ogljikove kisline (CO2 voda pridobi iz ozračja in prsti). Poleg korozije je pogoj za nastanek krasa vertikalen odtok padavinske vode (ki v lezikah, razpokah preide v turbolentni tok – vrtnici namreč pospešujejo korozivnost) in zanemarljiva akumulacija materiala. Vsi ti pogoji so verjetno uspešno zastopani na območju Sevniške jame. Zanimivo bi bilo preučiti vpliv podzemne vode na razvijanje Sevniške jame in jamskih rovov, podrobnejšo analizo pogojev v jami (pretok zraka – bolj prevetrena jama obarva sigo sivo, manj pa belo), temperature, vlage, koncentracije CO2 itd.), narediti karto Sevniške jame, ugotoviti nastanek mikrooblik, starosti jamskega sistema, možnosti širjenja jame (prisotnost razpok) ipd. … ter seveda nagraditi najditelja kot se za to mogočno odkritje tudi spodobi!

30.5.2012Oceni nn 

Uganite, kaj dela mojster na sliki 18 :-)

30.5.2012Oceni mm 

Kaj pa dela mojster na sliki 18? Če bi imel dobolj prostora, bi verjetno stal, sedaj pa čepi, ker je dokaj nizki strop!

3.7.2012Oceni Andro 

Fuuuuul hudo! Js si tut zelim v to jamo ampak baje je prepovedano!

3.7.2012Oceni duhovitež 

Evo ti ga na! Adijo Kostanjevica, Postojna...Bom malo zloben. Ker že nekaj dni močno zaudarja (smrdi) v stari Sevnici in okolici, se sprašujem, če to ni posledica tega, da se je odprl pokrov jame...

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava