DL: Klavrna podoba dolenjske metropole

23.5.2012 | 14:10

Na Glavnem trgu kljub številnim opozorilom o neprimernosti nekaterih oglasnih napisov
in izveskov na tem področju še vedno vlada nered, ki bi ga veliko prej pričakovali na kaki predmestni tržnici sumljivega porekla, ne pa v zgodovinskem mestu. (Foto: B. B., arhiv DL)

Če bi Novomeščane danes vprašali, na kaj so v svojem mestu ponosni, bi slišali za nekaj uspešnih gospodarskih družb, pa vinskega posebneža, tisti bolj ozaveščeni bi opozorili na cvetočo prazgodovinsko naselbino, slišali bi za dosežke naših umetnikov, znanstvenikov in športnikov, gotovo pa bi kdo omenil tudi srednjeveško mestno jedro, z Glavnim trgom kot njegovim osrednjim delom.

Pešci so se danes umaknili avtomobilom, trg pa je postal parkirišče.(Foto: Borut Križ, arhiv DL)

Glavni trg je bil nekoč prostor za pešce, za srečevanje in trgovino. Na fotografiji, ki je nastala med obema vojnama, ni niti vozov in konjev, zanje so poskrbeli drugje. (Negativ hrani Borut Križ)

Novo mesto in z njim Glavni trg sta bila dolga stoletja trgovsko, obrtno, upravno, vojaško, kulturno, družabno in še kakšno središče, v katerem so svoje interese in potrebe uresničevali meščani in okoličani. A mesto nikoli niso le ljudje, so tudi njegove stavbe in fasade, komunalni in prometni vodi, tlakovane in zelene površine, urbana oprema in oznake, skratka, elementi, ki k identiteti prebivalcev mesta prispevajo vsaj toliko, kolikor oni sami prispevajo k podobi kraja, v katerem živijo.

METROPOLA ZA PARKIRANJE

Ko se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja za Novo mesto pojavil izraz dolenjska metropola, je to poimenovanje ustrezalo resnici, je v Novomeškem zborniku leta 2000 zapisal zgodovinar Stane Granda. Mesto z imenitnim Glavnim trgom, največjim srednjeveškim trgom na nekdanjem Kranjskem, je bilo res edino kulturno in urbano središče daleč naokoli. Toda, kot je na nedavnem pogovornem večeru Društva Novo mesto o Glavnem trgu poudaril arheolog in zgodovinar Borut Križ, danes izraz metropola le stežka uporabljamo.

V resnici ima že nekoliko ironičen priokus, saj podoba mestnega jedra resnično ponuja vse kaj drugega kot le občudovanja vreden pogled. Po drugi svetovni vojni je Glavni trg z okolico postopoma izgubljal svoje nekdanje funkcije in v zadnjih desetletjih se je ta proces le še pospešil. Trgovina denimo, včasih srce vsakega srednjeveškega mesta, je postala tu tako obrobna dejavnost, da komaj še zadosti najnujnejšim potrebam najbližjih stanovalcev. Je pa zato mestno jedro dobilo novo vlogo. Ljudje so svoje mesto prepustili avtomobilom, mestno središče pa je postalo prometna žila in parkirišče, opozarja Križ.

NA REPU PO VLAGANJIH

In tako se zadnjih nekaj garnitur občinskih oblastnikov do njega tudi vede, so eden za drugim ugotavljali razpravljavci na omenjenem posvetu. Zadnjega večjega posega v infrastrukturo je bilo staro jedro deležno na Sokolski ulici, pred tem še na Frančiškanskem trgu, to pa je v zadnjih dvajsetih letih tudi bolj ali manj vse.

Glavni trg npr. še vedno ostaja brez spodobne javne razsvetljave! Razdrapano cestišče priča o njegovem tranzitnem značaju, uničene ali malomarno popravljene površine za pešce pa so vsakodneven podpis slabih gospodarjev. Posebna mestna zgodba so drevesa, ki jih je na Glavni trgu umestil avtor njegove povojne prenove, akademik Marjan Mušič. »Čeprav so ta z zgodovinskega vidika nepotrebna in celo sporna, so vendarle avtorsko delo, obenem pa so se vrasla v podobo Glavnega trga in bi njihova popolna odstranitev pri ljudeh gotovo zbudila velik odpor in zgražanje,« ugotavlja predsednik društva Novo mesto Mitja Simič, sicer strokovnjak za krajinsko arhitekturo z novomeškega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

A od Mušičeve zasnove ni ostalo prav veliko, nadaljuje Simič. Simetrično zasajene topole pred Rotovžem so ob koncu sedemdesetih let nadomestili s slabo izbranimi koprivovci, od katerih sta dva kmalu propadla. V slabem stanju so drevesa pri vodnjaku, so pa zato po krajšanju krošenj v letu 2007 v boljšem stanju vsaj gabri na spodnjem delu trga.

»Glavni trg je leto 2012, ko je Novo mesto partnersko mesto evropske prestolnice kulturne, pričakal v dokaj klavrni podobi. Pa naj bo to leto vsaj leto začetka procesa njegove bolj celovite prenove,« upa Simič. Pa bo res tako? Pogled v predlog proračuna mestne občine za letos na to vprašanje ne da spodbudnega odgovora. Večjih vlaganj ni predvidenih, a tudi znesek, ki ga namerava občina letos nameniti krajevni skupnosti Center, ni obetaven – 10.000 evrov. To je sploh najnižji znesek, ki ga bo dobila katera od 23 krajevnih skupnosti, ki jim bo mestna občina letos skupaj namenila okoli 1,3 milijona evrov.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 1. februarja 2012.

Boris Blaić