DL: Nova članica zasedbe Atomik Harmonik

2.5.2012 | 08:00

Atomiki prihajajo z vseh koncev Slovenije, Saša in Brendijev sin Dejan, ki igra bobne, sta Dolenjca, Jani je Gorenjec, pevka Mateja Korošica, harmonikar Miha pa Štajerec. (Foto: J. A., arhiv DL)

Atomiki prihajajo z vseh koncev Slovenije, Saša in Brendijev sin Dejan, ki igra bobne, sta Dolenjca, Jani je Gorenjec, pevka Mateja Korošica, harmonikar Miha pa Štajerec. (Foto: J. A., arhiv DL)

Trebanjka Saša Hren, ki jo mnogi kličejo tudi Saška, je od lanskega novembra članica zasedbe Atomik Harmonik. Mlado, energično in prodorno pevko je vodja skupine Jani Pavec poklical konec oktobra in dogovor, da se jim pridruži, sta hitro sklenila.

»Janija prej nisem poznala, opazil me je v oddaji Slovenija ima talent, kjer sem nastopila z ansamblom Azalea. Ko je Atomik Harmonik zapustila Vesna, so potrebovali hitro zamenjavo in našli so mene,« začetek atomične zgodbe opiše sogovornica, ki je pesmi te skupine poznala že prej, nekaj težav ji je na začetku sicer povzročala »tretja štima« v refrenih, ki je prej nikoli ni pela, a kot izkušena glasbenica je tudi ta oreh hitro strla.

Saši je glasba nekako položena v zibelko, saj je v ansamblu pela že njena mama, ded po očetovi strani je harmonikar, veliko sorodnikov je igralo v Trebanjski godbi, mnogi tudi v različnih ansamblih, in zdelo se je skoraj samoumevno, da starši tudi njo vpišejo v glasbeno šolo. »Prvo leto sem igrala blokflavto, potem pa saksofon,« pove in omeni, da je hodila tudi na tekmovanja, na regijskem je dobila zlato priznanje, veliko je prepevala v zborih, vokalni skupini, skupaj z bratom Mitjo pa sta tudi člana Trebanjske godbe.

O narodno-zabavni glasbi dolgo ni hotela kaj dosti slišati, potem pa je pustila, da so jo prevzeli ritmi, ki jih je bilo v njihovem domu ves čas veliko, in zgodil se je preskok. Spoznala je fante iz skupine Azalea, s katerimi je ostala približno leto in štiri mesece. »V zadnjih letih je tudi med najstniki narodno-zabavna glasba zelo popularna, pa saj skoraj ni zabave, da ne bi kdo prinesel harmonike,« ugotavlja in doda, da je posledica tega veliko mladih ansamblov, ki se težko dokažejo, tudi na festivale mnogi od njih ne morejo prodreti.

Na malih ekranih smo prikupno in prav nič prevzetno Trebanjko prvič videli leta 2008, ko je nastopila v oddaji Hri-bar, posnela je tudi svojo prvo skladbo En poljub in se izkazala na lanskoletnem Festivalu novih skladb v Kopru, kjer je s pesmijo Noč me kliče zasedla drugo mesto. Študentka Fakultete za upravo ima jasne načrte za prihodnost. Trenutno ne razmišlja o profesionalni glasbeni poti, ampak o zadnjih izpitih, diplomi, resni službi in pa o tem, da bo glasba še naprej bogatila njen prosti čas.

Na vprašanje, ali je za novo pevko v skupini moteče, če jo publika stalno primerja s pevkama iz prvotne zasedbe Atomik Harmonik, znanima Špelcama, odgovori pritrdilno. »Vsak je oseba zase in se trudi pokazati, kar zna,« pove in pojasni, da se ji zdi petje pomembnejše od zunanjega videza, čeprav tudi slednji ni zanemarljiv. Solo petja se je najprej učila v Glasbeni šoli Trebnje, nato v Glasbeni delavnici Lipičnik, od lani pa hodi na vaje k pedagogu Nacetu Junkarju, ki mu je za vse dozdajšnje pridobljeno znanje zelo hvaležna. Na koncu še to: Saša poudari, da ima kot mnogi mladi glasbeniki tudi sama zelo razumevajoča starša in njene glasbene kariere brez njune podpore zagotovo ne bi bilo.

Članek je bil objavljen v 8. številki Dolenjskega lista 23. februarja 2012.

Janja Ambrožič

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto devet in osem: