DL: Gobe lahko nadomestijo prav vsak zrezek

27.2.2012 | 14:00

Pri gojenju gob sta bistvenega pomena primerna temperatura in vlaga. (Foto: T. J. G., arhiv DL)

Pri gojenju gob sta bistvenega pomena primerna temperatura in vlaga. (Foto: T. J. G., arhiv DL)

Kot pravi Jožica, gojenje gob zahteva veliko ročnega dela. (Foto: T. J. G., arhiv DL)

Kot pravi Jožica, gojenje gob zahteva veliko ročnega dela. (Foto: T. J. G., arhiv DL)

Letošnje leto gobarjem ni bilo ravno naklonjeno, a kljub temu so ljubiteljem gob in gobjih jedi na voljo gojene. Šampinjone, bukove ostrigarje in šitake v Žadovinku pri Krškem gojijo tudi Zorkovi. »Prednost naših gob pred uvoženimi je, da so danes pobrane, jutri pa so že na policah trgovin, torej sveže in zato kakovostnejše,« pravi Jože Zorko.

Gobe je človek za prehrano nabiral že v pradavnini, za stare Egipčane na primer so bile gobe rastline nesmrtnosti, stari Rimljani so jih imenovali hrana bogov in še bi lahko naštevali. Tudi danes so cenjene v prehrani tako zaradi okusa kot različnih možnosti priprave. A najboljše so tiste, ki pridejo čim bolj sveže na naš krožnik. Zorkovi so se začeli s pridelavo gob ukvarjati, ko je Jožica pred slabim desetletjem in pol v Imperialu kot tehnološki višek ostala brez službe. Ker je njen mož Jože takrat kot vodja posestva delal pri Agrokombinatu, je v hlevih v Žadovinku, ki so že dalj časa samevali, videl priložnost za gojenje gob. Dela so bili vajeni, saj so se prej ukvarjali tudi z zelenjadarstvom, najprej pa so se posvetili gojenju bukovega ostrigarja.

TUDI ZDRAVILNE ŠITAKE

»V začetku je bilo res težko, ne le zato, ker smo se še učili in iskali možnosti za čim boljšo ekonomiko, pač pa smo imeli še težave s partnerjem, ki je gobe odkupoval, a nam jih ni plačeval. A ker smo toliko vložili v tehnologijo, smo vztrajali,« se spominja začetkov Jožica. Bukovemu ostrigarju so se kmalu pridružili še šampinjoni, potem pa tudi zdravilne gobe iz daljnega vzhoda – šitake, ki so znane po tem, da spodbujajo delovanje imunskega sistema, jih pa uporabljajo celo v zdravstvu, zato ni čudno, da na Kitajskem veljajo za simbol dolgega življenja.

Sprva so gojili gobe v dveh večjih prostorih, potem pa so te prostore pregradili, s čimer so dosegli permanentno proizvodnjo, da lahko trgu vedno ponudijo sveže gobe. »Goba je blago, ki ga kupujejo oči, zato mora biti lepa in sveža, kupci pa so vse bolj zahtevni,« razlaga Jožica. Zato je tudi zelo pomembna tehnologija pridelave, predvsem pa temperatura in vlaga: »Saj je v literaturi predpisan okviren postopek pridelave, a največ se naučiš iz prakse.«

ŠE VEDNO PREVEČ UVOZA

Ko danes pogledamo deklaracije gob na prodajnih policah, lahko ugotovimo, da prevladujejo uvožene gobe, za katere pa traja kar nekaj dni, da pridejo na naš trg, razlika se pozna že, če le prerežemo uvoženo in domačo gobo. »Pozabljamo tudi, da je domač proizvod za naš organizem domač in zato lažje sprejet, uvoženi pridelki pa so za naše telo tujki,« pojasni Jože in doda, da so naši fitofarmacevtski predpisi zelo strogi in tovrstnih sredstev pri gojenju gob ne smejo uporabljati: »Pri nas lahko le razkužimo prostore, dokler ni v njih substrata, na Madžarskem na primer pa so nekatera sredstva dovoljena.«

Če so Zorkovi pred leti pridelali 50 do 60 ton šampinjonov letno, 10 do 15 ton ostrigarjev in tono šitak, pa so količino pred tremi leti prepolovili, prisiljeni so bili tudi odpustiti dve delavki, tako da je to sedaj družinsko podjetje, ki ga vodi Jožica, pomagajo pa mož Jože ter sin in hči. »Proizvodnjo smo morali zmanjšati, ker smo delali preko posrednika, ki je, ko so se naše gobe na trgu prijele, te začel po nižji ceni uvažati in jih prodajati pod slovenskim poreklom. Zato smo morali poiskati nove poti. Tu pa se pokaže odnos države do domače proizvodnje. Dokler ne bodo naši politiki spoznali, da je temelj našega gospodarstva, na katerem temelji država, domača proizvodnja in s tem zaposlovanje naših ljudi, tudi država ne bo preživela. Minister Židan se je tega zavedal, politika pa bi morala več narediti za razbremenitev delodajalcev, s čimer bi bili lahko z našimi proizvodi bolj konkurenčni cenejšim uvoženim, pri katerih pa je vprašljiva kakovost,« pravi Jože.

GOLAŽ, RIŽOTA, PRILOGE …

Gobe lahko s svojo sestavo povsem nadomestijo meso, tistim pa, ki se mesnim dobrotam ne morejo odpovedati, pa so lahko odlična priloga. »Tudi sicer je v gobah ogromno dobrih snovi, ki jih še premalo upoštevamo, jih pa vse bolj cenijo tisti, ki se zavedajo posledic bolezni sodobnega sveta, na razvoj katerih ima tudi prehrana pomemben vpliv. Resda so bile včasih gojene gobe prestiž, a danes so se cene teh izenačile z mesom oziroma so celo cenejše, le šitake so dražje,« pojasnjuje Jože in doda, da lahko iz gob pripravimo zelo široko paleto jedi, od rižot, golaža, juh, enolončnic, solat, lahko jih naredimo na žaru, jih cvremo, ali jih uporabimo kot priloge k mesu.

In kakšna je prednost gojenih gob pred tistimi, ki jih naberemo sami v gozdu? »Gobe so zelo higroskopične, kar pomeni, da iz okolja potegnejo vse, tudi strupe, vpliv okolja pa je v zaprtih prostorih občutno manjši,« pojasni Jože.

Članek je bil objavljen v 51. številki Dolenjskega lista 22. decembra 2011.

Tanja Jakše Gazvoda

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava