DL: »Vzemi vse, samo pusti me živeti!«

10.2.2012 | 15:50

Nepridipravi radi izkoristijo prijaznost starejših ljudi. (Foto: T. J. G., arhiv DL)

Ko smo v četrtek okoli poldneva potrkali pri 83-letni gospe, ki živi v naselju nedaleč od centra Novega mesta, je izza zaklenjenih vrat negotovo in v strahu vprašala: »Kdo ste? Kaj hočete?« Slaba izkušnja, ki ji je življenje postavila na glavo, jo je naredila še previdnejšo. Bilo je 29. novembra, sredi noči, ko je zaslišala ropot v stanovanju.

»Nad posteljo sem takoj prižgala luč in pogledala na uro. Bila je točno ena. Vprašala sem: ´Kdo pa je?´ Takrat se je odvil najhujši prizor v mojem življenju. Izza vrat je skočil zamaskiran moški. Bil je ves nasršen, skočil je name kot krokar in me z nečim pokril. ´Povej, kje imaš denar,´ je kričal v hrvaškem jeziku in me dušil, jaz pa sem vpila, kolikor sem lahko, saj me je odeja, ki mi jo je tiščal na glavo, dušila.

Roparji so pri 83-letni Novomeščanki uničili vrata, okvir vrat in ključavnico.

Skušala sem mu dopovedati, da od upokojencev ne more pričakovati denarja, a on je hitel govoriti, naj dam denar in kreditno kartico ter povem PIN kodo,« se je v joku spominjala 83-letnica, ki jih je ves čas prosila, naj jo le pustijo živeti. Kaj točno se je dogajalo v sobi, ne ve. Že tako ne sliši najbolje, zvok pa je dušila tudi odeja, a uspela je razbrati, da sta bila dva moška, morda trije. A ni vedela, kaj so počeli po hiši.

»Tisti, ki me je držal, mi je s kablom zvezal roke, noge z nekim pasom, okoli ust pa mi je zavezal spodnjo majico, ki jo je našel v omari. A preden je odšel, me je obsvetil z baterijo, pogledal, če sem še živa, in vprašal, če bi vode. Res mi je je prinesel kozarec in naredila sem dva požirka,« se spominja in pripomni, da je bila vedno zelo previdna. Tudi tisto noč je imela zaklenjena vhodna in vežna vrata, pa tudi vrata omare, v kateri je imela zlatnino in nekaj denarja. »Saj ne vem, kaj bi bilo bolje: da bi imela denar v starem predpasniku, ki bi visel vsem na očeh, ali pa da sem ga skrila. A vsekakor bi roparji želeli svoj plen,« je dodala in opisala prstane, ki so ji bili drag spomin, predvsem na pokojnega moža.

ZVEZANA

Ko so neznanci odšli, je ostala zvezana in onemogla na postelji. »A imela sem toliko moči, da sem si počasi, milimeter za milimetrom, nekako spravila kabel z rok. Ko sem osvobodila roke, sem si lahko odvezala tudi obvezo okoli oči in ust, potem pa sem se zelo počasi le uspela priplaziti do kuhinje, kjer sem dobila nož, da sem prerezala pas, ki mi ga je eden zategnil okoli gležnjev. Potem sem zagrabila telefon in vtipkala 113, a telefon je bil nem. Roparji so namreč prerezali žico, zato sem šla takoj ven in začela klicati sosedo, ki ima hišo vsega nekaj metrov stran od moje,« je povedala gospa, ki kar ne more razumeti, da so se spravili nad njo.

Hišo ima namreč v naselju, kjer je javna razsvetljava, pa tudi psi se ponoči pogosto oglašajo. A tiste noči se kot nalašč niso. In spomin ji je ušel v dneve pred ropom. Dvakrat so se pri njej oglasili neznanci temnejše polti. Enkrat so spraševali, če ima bencin, drugič so jo prosili za vodo: »Jaz pa sem bila naivna, da sem šla celo v hišo po lijak, da so si iz vodnjaka, ki je na dvorišču, lažje natočili v plastenko. Veste, mama me je vedno učila dobrote, poštenosti in pridnosti, zato sem nekako živela v prepričanju, da so takšni tudi drugi ljudje.« Sedaj se je že za silo pomirila, čeprav ima po telesu še vedno sledi modric, a vsaka noč je zanjo prava nočna mora, zdrzne se ob vsakem še tako majhnem ropotu. Je pa zelo hvaležna tako policistom, ki so hitro reagirali in storilce po nekaj dneh tudi prijeli, kot tudi zdravstvenemu osebju, ki je pomagalo njej in njenim najbližjim.

OROPANA ZJUTRAJ

Podobno izkušnjo je le nekaj dni za Novomeščanko doživela tudi 73-letna Antonija iz zaselka pri Tržišču v občini Sevnica. Njena hiša stoji na samem. »Le nekaj minut zatem, ko so ´ta mladi´ odšli v službo, je v stanovanje vdrl moški. Očitno je čakal, da so ugasnile luči, sama sem namreč še ležala v postelji, in zamaskiran neznanec je zahteval, naj mu dam denar in zlato. S kabli od videa me je privezal na stol, mi z oblekami zamašil usta in zakril oči, potem pa mi je čez glavo vrgel še odejo. Kje je iskal, ne vem, a našel je moje prihranke. Veste, imam vsega 400 evrov pokojnine in vsak evro, če le zmorem, dam na stran. Sem bolna in moram od zdravnika do zdravnika, sedaj pa sem ostala brez vsega,« je pripovedovala Posavka, ki je imela srečo, da se je uro po ropu pri njej oglasil sorodnik in jo našel privezano na stolu.

Policisti so storilcem kmalu prišli na sled, ropa je osumljen 20-letnik iz okolice Škocjana, pomagala pa sta mu še dva mladeniča, stara 21 in 19 let. Da ne bo nepotrebnih pomislekov - niso Romi, so bili pa Romi storilci prvega ropa. V obeh primerih so storilci žrtve presenetili, pogosti pa so primeri, ko skušajo tatici na prijaznejši način priti v hišo. Tu je paleta izgovorov široka: pogosto prosijo za vodo in nič hudega sluteča žrtev rada ustreže in gre v kuhinjo po kozarec vode, spet drugi se zanimajo za odkup železja, traktorja in podobno.

KUPOVALI SOSEDNJO PARCELO

Svojo izkušnjo nam je zaupala tudi starejša gospa iz vasice, dobrih 10 kilometrov oddaljene od Novega mesta. Pred časom so se pri njej oglasili trije moški temnejše polti, ki so se po makadamu do nje pripeljali s kombijem in jo spraševali o sosedovem zemljišču, češ da ga sosed prodaja. »Sama o tem nisem nič vedela, zato sem jih prvič odslovila. Kasneje sem poklicala sosedo, ki je bila ob novici o prodaji svoje zemlje presenečena, in ko so se oglasili drugič, so mi odvrnili, da parcelo verjetno prodaja njen mož, zato so hoteli, da jim pokažem mejnike. Ko smo se sprehodili ob meji, je eden od neznancev smuknil v hišo. A našel ni nič, saj tudi nimam ničesar vrednega,« je pripovedovala gospa, ki jo je ta dogodek tako prestrašil, da se je preselila k hčerki.

Zadnje čase vse pogosteje poročamo o ropih, predvsem starejših in ljudi, ki živijo na samem, a statistika kljub vsemu ni tako črna. Tako so novomeški kriminalisti in policisti letos na Dolenjskem ter v Beli krajini in Posavju obravnavali 24 ropov, lani v enakem obdobju pa 30. Letos so od 24 ropov teh preiskali 13, preiskana pa je tudi polovica lanskih. »Kriminalisti ugotavljajo, da storilci običajno svoje žrtve izberejo vnaprej in njihove navade in hiše, v katerih živijo, natančno opazujejo,« pojasnjuje tiskovna predstavnica Policijske uprave Novo mesto Alenka Drenik in ob tem občanom svetuje, naj nikoli ne odpirajo vrat neznancem in naj ne nasedajo pretirani prijaznosti, zvijačam, opravičilom in izgovorom neznanih obiskovalcev.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista 15. decembra 2011.

Tanja Jakše Gazvoda