DL: Prej kovine, v pokoju pa les

9.2.2012 | 15:50

Ciril Štalcar se najbolje počuti v svoji delavnici. (Foto: M. B.-J., arhiv DL)

Ciril Štalcar iz Vrčic nad Semičem je po izobrazbi ključavničar, pokojnino pa si je prislužil na železnici, kjer je opravljal različna dela. Zagotovo pa nobeno ni bilo povezano z lesom. Prav zato se mu je očitno vse, kar je lesenega, tako priljubilo, ko se je upokojil.

Ko se je po upokojitvi Ciril preselil nazaj v domače Vrčice, je začel plesti košare. Tega dela se je naučil šele kot upokojenec. A ko je pri svaku v Ribnici videl, kako izdelujejo suho robo, se je tudi sam navdušil za tovrstno delo. Kupil si je sicer stroj, a večino dela opravi ročno.

Izdeluje krožnike, ure, izžiga v les različna darila. V zadnjem času pa dela predvsem stole in mize iz starih lesenih vinskih sodov, ki so jih ljudje vrgli iz kleti. Sedaj, v predprazničnem času, pa precej časa porabi za izdelovanje pomanjšanih sani, ki so lahko prikupno darilo ali spominek.

Štalcar se pohvali, da je s 60-letnim stažem tudi najstarejši semiški polhar, pasti za polhe pa si prav tako izdela sam. »Saj delo ni težko, si pa z njim krajšam čas,« pravi Ciril, ki je svoje izdelke skupaj z drugimi člani Društva upokojencev Semič večkrat tudi razstavljal.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista 15. decembra 2011.

M. Bezek-Jakše