DL: Bazen gasilne vode še razburja

8.2.2012 | 12:50

Protipožarni bazen, sedaj zasipan s peskom (na sliki), ki je bil idealno gojišče za žabe in komarje, je bil po mnenju občine Šentjernej nevaren zaradi neposredne bližine družinskega varstva šentjernejskega vrtca, čeprav je bil ograjen z žično ograjo. (Foto: L. M., arhiv DL)

Mnogi vaščani Dolenjega Mokrega Polja so bili razburjeni ob novici, da je protipožarni bazen sredi vasi občina Šentjernej prodala bližnjemu sosedu Jožetu Bernardiču. Bazen, ki je zdaj zasipan, je del nekdanje vaške gmajne, za katero je zemljo dalo sedem mokropoljskih kmetov. Dolgo časa je bila tam vaška luža, ki je med sušo služila napajanju živine, hkrati pa je pomenila zalogo protipožarne vode.

Bazen so vaščani pred približno dvema desetletjema sami uredili in, kot pravi njegov skrbnik in bližnji sosed Martin Penca, so zanj v akciji prav vse hiše v vasi prispevale denar. Pomagala je tudi takratna krajevna skupnost Orehovica. Vaščani sedaj ne morejo razumeti in pristati, da je bazen, katerega površina je znašala okrog 46 kvadratnih metrov, globok je bil dva metra in je imel okrog 90 kubičnih metrov požarne vode, brez njihove vednosti prodan, in to le za 938 evrov.

V pismu občini celo zahtevajo, da se kupoprodajno pogodbo razveljavi in lastništvo nad bazenom prenese na krajane Dolenjega Mokrega Polja in tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo. Protipožarni bazen ni daleč od gasilskega doma in je torej več kot dobrodošel za gašenje morebitnih začetnih požarov, menijo. Menda ni presahnil niti v najhujši vročini, saj se nahaja na »mokrem polju«, vsa gmajna je močvirna in voda se je stekala in zbirala prav vanj. Istočasno je bazen tudi služil ob hudih neurjih, ki so vse pogostejša, za zadrževanje in umiritev meteorne vode, saj so nekateri že imeli tudi poplave, dokler voda ni bila speljana vanj.

Kot je na seji občinskega sveta problem izpostavil svetnik Janez Selak iz liste Skupaj za prihodnost, pa se vaščanom zdi neprimerno, da je občina bazen prodala partnerju občinske uslužbenke. A kot je odločno zatrdil župan Franc Hudoklin, to pri zadevi ni imelo prav nobenega vpliva in pomena. Postopek prodaje, ki se je začel na podlagi vloge Jožeta Bernardiča, je bil izveden skladno z zakonom, cena je bila določena glede na oceno sosednjega zemljišča, saj ni šlo za vrednost nepremičnine nad pet tisoč evrov. Izpogajana cena je znašala 17 evrov za kvadratni meter, kar je dosti več, kot je pri množičnem vrednotenju nepremičnin ocenila geodetska uprava - zemljišče je po njenem vredno 5,6 evra za kvadratni meter.

Kot pravi Janez Hrovat iz občinske uprave, se po njihovih informacijah od tamkajšnjih prebivalcev bazena kot protipožarnega ni nikoli uporabljalo, poleg tega pa je v tem delu naselja zagotovljeno javno hidratno omrežje za gašenje morebitnih požarov. Vaščani trdijo, da to ne drži, da je pritisk vode preslab, o čemer pričajo tudi informacije iz novomeške Komunale. »Bazen je bil nevaren tako z zdravstvenega kot varnostnega vidika in ni služil nikomur in ničemur, kvečjemu za zalivanje sosednjih vrtov, zato smo se na občini odločili za odstranitev,« pojasnjujejo na občini in poudarjajo, da je bilo zemljišče občinsko, bazen pa naj bi betonirali vaščani sami za morebitno gašenje požarov. Kupoprodajna pogodba ne bo razveljavljena, saj je bila sklenjena pravilno.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista 15. decembra 2011.

L. Markelj