DL: Mladi pevec v rokah izkušenega Naceta

12.12.2011 | 13:00

Alen in Nace (Foto: T. J. G.)

Kadar se na Dolenjskem pojavi nov pevec, je to za našo pokrajino praznik. Iz Gabrja, zaselka pod Gorjanci, je v slovenski glasbeni prostor počasi prišlo ime Alen Malnar. Najprej se je leta 2007 pojavil z otroškim glasom v ansamblu Azalea, imel je trinajst let. V kratkem bo fant dopolnil 18 let in letos ga čaka matura na srednji zdravstveni šoli v Novem mestu.

Zvezde so mu bile naklonjene in naključje, sreča, predvsem pa izredna podpora staršev so poskrbeli, da je nastal ansambel Azalea, ki je letos presenetil v oddaji Pop tv Slovenija ima talent. Ko so člani ansambla izvedeli, da so se v oddaji začeli vzpenjati in da se morajo dobro izkazati, če želijo navzgor po lestvi talentov, so se po temeljitem premisleku in posvetih odločili in opogumili, da so prosili Kostanjevičana in s tem tudi svojega rojaka Naceta Junkarja, da jih izobrazi v pevski tehniki.

Časa je bilo malo, a po obisku pri Nacetu, ki jih je toplo sprejel, se je ta odločil, da Azaleino pevko Saško Hren in Alena Malnarja vzame pod svoje okrilje. Trdo delo je rodilo sadove, po uspehu v zadnjih Talentih so začela deževati povabila, celo v ZDA in Kanado, kjer so Dolenjci vec kot navdušili. Nace še vedno poučuje oba pevca, v tem času pa se je spoprijateljil s celo družino Malnar, sprejeli so ga kot za svojega družinskega člana. Nace se je prav očetovsko navezal in spoprijateljil z mladim Alenom, enako se je zgodilo Alenu, v njem je našel pedagoga, prijatelja in drugega očeta, Alen pa je postal pravi Nacetov družinski član. V vseh njegovih domovanjih, v Kostanjevici na Krki, v Ljubljani in na Obali, ima svoje prostore, povsod se počuti kot doma oziroma je dejansko doma. Seveda se s tem ne odreka svojemu domu, tudi Nace je pri Malnarjevih postal družinski prijatelj.

Alen je začel že nastopati z 'glasbenim očetom' Nacetom, z njim hodi na otvoritve, premiere in drugod. Z Nacetom sta dala preurediti hišo v Ljubljani. Glavna zasnova je modra fasada, ki je obema ljuba, ob hiši pa toskanski vrt, za katerega je poskrbel njun prijatelj Silvo Bezjak iz Maribora. Tako v Ljubljani nastaja Alenov in Nacetov prijeten dom. Alen torej postaja del Nacetovega življenja in tako bomo dobili pevca, ki bo morda nadaljeval Nacetovo pevsko kariero. Še vedno je v ansamblu Azalea, kje igra basovsko kitaro Alenov brat Denis, ki se odpravlja na delo v Kanado, v ta ansambel pa so vpeti tudi njuni starši.

Oče Robert je njihov menedžer, mami Mateja, ki skrbi, da je vedno vse pripravljeno za nastope, poskrbi tudi za Naceta. Dva slovenska pevca, mladi tenorino ter zrel in uveljavljen baritonski tenor, sta torej zaživela družinsko in pevsko življenje. Kot o Nacetu pišemo že desetletja, bomo o Alenu, kot pravi Nace, če bo delaven, kot je bil on sam, tudi še veliko pisali, predvsem pa ga poslušali in ga gledali, saj je pregrešno čeden, oboževalke so nanj prav nore. A najpomembnejše je, da se mu obeta lepa glasbena kariera.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 13. oktobra 2011.

T. J. G.