DL: Belokranjec, ki je v Ameriki odkrival vodo

13.9.2011 | 14:55

Zdravko Malnarič (desno) in njegov zastopnik Marjan Konda. (Foto: I. N., arhiv DL)

Zdravko Malnarič (desno) in njegov zastopnik Marjan Konda. (Foto: I. N., arhiv DL)

Med iskanjem podzemnih bogastev v arizonski puščavi.

Med iskanjem podzemnih bogastev v arizonski puščavi.

Zdravko Malnarič iz Kala pri Semiču, ki se že skoraj tri desetletja ukvarja z radiestezijo, odkrivanjem podzemnih voda, sevanj in zdravilstvom, se je v teh dneh vrnil iz Amerike. V Arizoni je na povabilo slovenskih izseljencev s kompasom in bajalico iskal vodo, pa tudi železovo rudo. Koliko je bil pri tem uspešen, bo kmalu znano, saj bodo po njegovih navodilih na nekaj krajih začeli vrtati v globino, po njegovih predvidevanjih pa so odkritja obetavna.

»Voda je draga, potrebe po njej pa so čedalje večje. Kmetje iščejo cenejše vodne vire za napajanje. Pokazal sem, kje naj vrtajo, in sprejeli so me z velikim navdušenjem,« je pripovedoval štiri dni po vrnitvi domov. Kot pravi njegov zastopnik Marjan Konda, se dogovarjata za iskanje tople vode tudi v nekaterih slovenskih občinah, ki pripravljajo prostorske načrte in vnaprej preverjajo možnosti za snovanje termalne turistične ponudbe ali ogrevanja z naravnimi viri.

Toplo vodo je Malnarič že odkril na kmetiji v Rimu v občini Črnomelj, kjer so z vrtino potrdili njegovo domnevo. Pravi, da imajo vir termalne vode tudi v občini Žužemberk, kjer se za raziskave še niso odločili, pogovori potekajo tudi v Straži in Kopru, kjer iščejo večji vodni vir za oskrbo s pitno vodo.

Vedenja, ki v znanosti veljajo za mejna, a so si jih redki izbranci predajali, da so se ohranila do danes, so Malnariča zanimala že od nekdaj. Odkar je upokojen, temu posveča več časa, a tudi ko je bil kot delavec še zaposlen v Gotenici, ga je vleklo v to, pa še sam ne zna pojasniti, zakaj. Dokler sam ni poskusil, tudi ni bil čisto prepričan, da je kaj na tem, kaj šele, da lahko tudi sam usmerja svojo energijo in s tem pomaga drugim. »Bral sem različno literaturo in zbiral zapise o delu z nihalom. Leta 1985, ko sem poslušal vesti o pobeglem zaporniku, sem se odločil, da poskusim, kar tako. Vzel sem zemljevid Jugoslavije in nihalo je pokazalo, da se zapornik skriva v Novem Sadu. Čez nekaj dni so ga res našli tam in bil sem čisto šokiran,« pove. Takrat je dobil prvo potrditev, da svojo energijo lahko usmerja, potem so sledile vaje. Iskal je pogrešane ljudi, ubite med vojno, tudi mačke in pse, pa ukradene avtomobile … Slednjih ne išče več, saj so mu, kot pove, storilci nekajkrat grozili in se je odločil, da tega ne bo več počel.

MED COPRNIKOM IN VEDEŽEVALCEM

Pogosto ga kličejo tudi bolni, ki so obupali nad uradno medicino. Z nihalom prepoznava škodljiva sevanja v njihovi bližini, ki slabijo imunski sistem. Na sečiščih magnetnih pasov ali mrež se, razlaga, ustvarja ogromno zemeljske in kozmične energije, ki jo je mogoče izmeriti. »K zdravstvenim težavam, tudi rakavim boleznim, veliko doprinesejo podzemne vode. Vodni tokovi pod stanovanjskimi hišami sprožajo močno sevanje. Ljudem svetujem, da premaknejo svoja ležišča ali jih izolirajo s folijo, in potem je dosti bolje. Nimam se za coprnika ali vedeževalca, čeprav ljudje govorijo vse sorte. Vsak se sam odloči, če bo upošteval moj nasvet ali ne,« pove.

Svoje znanje bi rad nekomu predal, a opaža, da bi se radiestezije večina rada naučila čez noč, kar pa ne gre. »Te sposobnosti je treba razviti in imeti pravo energijo. Kdor hrepeni le po denarju, ki bi ga rad zaslužil, ne bo nič dosegel,« pove o daru, ki ga uporablja le za dober namen, čeprav si kljuko njegove kmečke hišice podajajo tudi ljudje, željni najrazličnejših razlag in napovedi.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista 11. avgusta 2011.

Irena Novak

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

14.9.2011Oceni Firbec 

Ali ne bo tam nekje blizu Kala pri Semiči prebit tunel bodoče razvojne osi, o kateri se zadnje čase skoraj nič več ne sliši. Je morda k načrtovanemu varnemu poteku trase te osi kakorkoli prispeval tudi gospod Zdravko?

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava